Podjetja 22.6.2020 12:59

Gospodarske družbe v Sloveniji lani z desetino višjim neto čistim dobičkom

Ljubljana, 22. junija - Gospodarske družbe v Sloveniji so lani ustvarile 4,625 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je 10 odstotkov več kot predlani. Prihodki so bili višji za štiri odstotke, znašali so 103,892 milijarde evrov, je danes objavil Ajpes. Ocenjuje, da je gospodarstvo bolje pripravljeno na krizo kot pred dobrimi 10 leti.

Ljubljana. Denar, bankovci, evro. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Denar, bankovci, evro.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

"Poslovanje slovenskega gospodarstva je bilo tudi lani uspešno, še bolj kot leto poprej, vendar je bila rast počasnejša," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal vodja sektorja za statistiko in informiranje pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Marjan Širaj.

Gospodarske družbe - podatki temeljijo na letnih poročilih, ki jih je oddalo 67.178 družb, 429 več kot predlani - so ustvarile 5,394 milijarde evrov čistega dobička (+6 odstotkov) in 769 milijonov evrov čiste izgube (-11 odstotkov), tako da je neto čisti dobiček znašal 4,625 milijarde evrov.

Delež neto čistega dobička v vseh prihodkih je bil najvišji doslej. "Izredno pomembno je, kam bo ta dobiček usmerjen in kako učinkovito bo porabljen. Nekako pričakujemo, da bi pretežni del šel v investicije za razvoj družb, vendar pa bi lahko bili dobički glede na zmanjšanje gospodarske aktivnosti zaradi koronavirusa uporabljeni ali zadržani za druge namene," je povedal Širaj.

Tako kot v letu 2018 so tudi v letu 2019 vse regije zabeležile povečanje čistega dobička. Čisti dobiček so najbolj, za 49 odstotkov oz. za 157 milijonov evrov, povečale mikro družbe, s čimer je bilo povečanje v absolutnem znesku (157 milijonov evrov) enako kot pri velikih družbah. Mikro družbe so tudi najbolj povečale število zaposlenih, za 11.764, kar predstavlja 70 odstotkov vseh novih zaposlitev. Skoraj tretjina, 30,6 odstotka, vseh družb sicer ni imela zaposlenih.

Število vseh zaposlenih je poraslo za pet odstotkov na 519.505, dodana vrednost na zaposlenega za pet odstotkov na 46.752 evrov. Dodana vrednost še vedno raste prepočasi za doseganje želenih rezultatov, 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, in dohitevanje najbolj razvitih članic EU, je dodal Širaj.

Največ čistega dobička, 1,5 milijarde evrov, so imele družbe iz predelovalnih dejavnosti, pri čemer so največji del prispevale farmacevtske družbe. Družbe iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil so imele 794 milijonov evrov čistega dobička.

Prihodki na tujih trgih so porasli za sedem odstotkov na 43,05 milijarde evrov. Pri tem so se prihodki v EU povečali za šest odstotkov, prihodki v tretjih državah pa za 12 odstotkov. Prihodki na domačem trgu so bili višji za dva odstotka.

Velike družbe so ustvarile 60,9 odstotka vseh prihodkov na tujih trgih, srednje velike družbe 17,7 odstotka, majhne družbe 16,4 odstotka in mikro družbe pet odstotkov. Več kot polovico (51,8 odstotka) prihodkov na tujih trgih so ustvarile družbe v predelovalnih dejavnostih, sledila je trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (21 odstotkov). Družb, ki so ustvarile več prihodkov v tujini kot doma, je bilo 9223, imele pa so skoraj 89 odstotkov vseh prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih.

Podatki ne vključujejo poslovanja bank in zavarovalnic, družb v stečaju in likvidaciji ter Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe in Družbe za upravljanje terjatev bank.

Samostojni podjetniki so ustvarili 379,9 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka, kar je 10 odstotkov več kot predlani. Njihovi prihodki so porasli za osem odstotkov na 5,28 milijarde evrov.

Zadruge so imele 2,4 milijona evrov neto čistega dobička. Prihodki so skupaj znašali 766 milijonov evrov, odhodki pa skupaj 763 milijonov evrov.

"Podatki o poslovanju družb, podjetnikov in zadrug za leto 2019 so pokazali, da je slovensko gospodarstvo bolje pripravljeno na krizo, kot je bilo pred dobrimi 10 leti," je dejal Širaj. Gospodarstvo je sedaj v večji meri naslonjeno na lastne vire sredstev in je manj odvisno od izposojenih.

"Tudi finančni, bančni sistem je v boljši kondiciji, kot je bil pred 10 leti, tako da lahko servisira gospodarstvo. Izposojeni viri so za gospodarstvo dostopnejši in tudi cenejši kot pred 10 leti. In nenazadnje, odziv slovenske ekonomske politike na situacijo v času koronavirusa in po njem je bil hiter in finančno izdaten tudi za gospodarstvo. Tudi širši ekonomski prostor EU se usklajuje in prilagaja ukrepe ekonomske politike nastali situaciji, tudi z rahljanjem dolečnih pravil," je dejal Širaj.

Direktorica Ajpesa Mojca Kunšek je dodala, da ima največji vpliv na bruto domači proizvod (BDP) še vedno predelovalna dejavnost, se je pa njen delež v BDP lani zmanjšal za 1,5 odstotne točke. Povečal se delež trgovine ter finančne in zavarovalniške industrije. To kaže, da gospodarstvo postaja vse bolj storitveno obarvano.

Izpostavila je vse večji pomen mikro družb, med drugim glede ustvarjanja delovnih mest in izvoza. "To pomeni, da so odločitve države za podporo vstopanja v podjetništvo na mestu ... Smo na pravi poti, da v bodoče dosegamo še boljše rezultate," je dejala.