Spletni pogovor: Glavni izziv bo prenos zelenih evropskih strategij v prakso

Stančič je zatrdil, da je zeleni dogovor tudi v spremenjenih okoliščinah zaradi novega koronavirusa "prioriteta številka ena" Evropske komisije. Zelenost evropskih politik se po njegovih besedah kaže tako v programu pomoči za izhod iz krize kot tudi širše v celotnem proračunu unije - denimo v kmetijski in kohezijski politiki ter na področju raziskav in razvoja.

Za določene dele proračuna in instrumenta za okrevanje in odpornost bodo sicer državam dodeljene nacionalne ovojnice. Države članice bodo morale programe za črpanje tega denarja pripraviti v sodelovanju z vsemi deležniki, pomembno pa bo tudi, kako bodo vanj vključile sprejete evropske strategije ter priporočila iz evropskega semestra. Prve korake naj bi članice napravile do jeseni, programi pa naj bi bili potrjeni aprila 2021, je povzel Stančič.

Tu je še sklad za zeleni prehod, iz katerega naj bi Sloveniji pripadlo 538 milijonov evrov. "Glavni izziv za Slovenijo je vse te elemente sestaviti skupaj, nadgraditi evropske dogovorjene politike s svojimi nacionalnimi prioritetami in pripraviti konkretne izvedbene načrte za uporabo tega denarja, ki ga je precej," je izpostavil Stančič.

Sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire (IRP) Janez Potočnik je poudaril, da se svet trenutno sooča s tremi krizami, od katerih sta dve akutni, ena pa kronična. "Akutni sta vezani na naše zdravje ter na ponovno vzpostavljanje gospodarstva, kronična pa je ta, ki se nanaša na obstoječi ekonomsko-socialni model z vsemi posledicami na okolje," je dejal. Po njegovem je trenutno obdobje potrebno izkoristiti za medgeneracijski dogovor, ki bo prinesel boljšo prihodnost tako nam kot bodočim generacijam.

Sopredsedujoča evropski platformi Circular Economy Ladeja Godina Košir je ocenila, da Slovenija nima jasne vizije in strategije izhoda iz krize, ki jo je povzročil novi koronavirus. "Deklariramo se kot tisti, ki bomo dajali prednost zelenemu in digitalnemu, ampak kje, kako, s čim? Kaj to pomeni za gospodarstvo, za določene veje znotraj gospodarstva in za širšo družbo? Tega odgovora za Slovenijo osebno nimam," je dejala.

Taj Zavodnik iz nevladne okoljske organizacije Focus je opozoril, da izhod iz ene krize ne sme pomeniti stopnjevanja druge. Na evropski ravni se je zavzel za konec subvencioniranja projektov s področja fosilnih goriv in drugih okoljsko spornih dejavnosti, večji del sredstev pa bi po njegovem morali nameniti za podnebno ukrepanje. Nacionalni energetski in podnebni načrti članic niso dovolj za dosego ciljev pariškega sporazuma, tudi slovenski še vedno ni skladen z mednarodnimi zavezami Slovenije, je spomnil.

Ključno se Zavodniku zdi, da se v obdobju okrevanja "ne ujamemo v infrastrukturne projekte brez prihodnosti". Hkrati pa ga vidi kot "priložnost, da dinozavre v družbi pustimo za sabo in vso energijo usmerimo v to, da poiščemo nove načine življenja, nove načine proizvodnje dobrin, nove načine izrabe naravnih virov, nove načine mobilnosti in v to usmerimo tudi vse finančne tokove".

Spletni pogovor o okoljskih vidikih predlaganega načrta za okrevanje evropskega gospodarstva je pripravilo predstavništvo komisije v Sloveniji v sodelovanju s Slovensko tiskovno agencijo.