Interaktivni sledilnik kljubuje očitkom o pomanjkanju evropske solidarnosti v pandemiji

Sledilnik evropske solidarnosti z zbranimi podatki prikazuje, kako je bila od začetka krize marca do konca maja tako na ravni evropskih institucij kot držav članic izražena in udejanjena solidarnost. Podatke bodo dopolnjevali do konca septembra.

Gre za solidarnost v obliki pomoči na področju zdravstvene opreme in osebja ter v obliki finančne in ekonomske podpore. Beleži pa sledilnik tudi solidarnost na ravni civilnodružbenih pobud in zasebnih donacij ter izraze solidarnosti oz. zaveze o tem, ki so jih podali politični voditelji.

Pandemija se je namreč izkazala za velik preizkus za evropsko solidarnost in sploh v začetni fazi so številne članice pozivale k "več solidarnosti" in usklajenemu evropskemu pristopu pri njenem uresničevanju, priznava ECFR, ki pa želi z zbranimi podatki kljubovati trditvam o njenem pomanjkanju.

"V začetku krize smo videli, kako hitro lahko vtis pomanjkanja solidarnosti vodi v erozijo evropske povezanosti: pomanjkanje povezanosti pa vodi v razgraditev in razpustitev evropskega projekta," je v sporočilu zapisala vodja projekta Jana Puglierin.

"S Sledilnikom evropske solidarnosti želimo pokazati, da je EU v času krize po začetnih težavah hitro in odločno izkazala solidarnost. In da se je to zgodilo na vseh ravneh: institucij EU, držav članic in državljanov Evrope," je dodala.

V sledilniku, ki je dostopen na spletni strani ECFR, je mogoče za vsako državo članico posebej preveriti raven solidarnosti, ki jo je izkazala na različnih ravneh.

Pri tem daleč najbolj izstopa Nemčija, pri kateri so ustvarjalci sledilnika našteli 49 primerov solidarnosti. Na drugem mestu je Francija s 25 primeri, na tretjem pa sta Madžarska in Luksemburg z 21 izrazi in dejanji solidarnosti.

Za Slovenijo sledilnik navaja šest tovrstnih primerov. Med drugim gre za pomoč, ki jo je Slovenija po potresu marca poslala Hrvaški, izraze solidarnosti do Gorice s strani predstavnikov Nove Gorice, dogovore o lažjem prehajanju meje z Madžarsko, ponudbo Italiji, da ji v pomoč pošlje zdravstveno osebje ter pozitiven odziv na predlog Evropske komisije o načrtu za obnovo.

V posebnem razdelku so našteta tudi vsa dejanja, ki so jih na področju solidarnosti v krizi naredile institucije EU. Tu po številu prednjačijo primeri ekonomske solidarnosti.

Kot navajajo avtorji sledilnika, se zavedajo, da se je v času krize zgodilo že veliko dejanj, ki bi jih lahko šteli med solidarnostna - denimo repatriacije evropskih državljanov in pomoč držav lastnim državljanom. Poudarjajo tudi, da je seznam še nepopoln in bo v prihodnjih mesecih deležen številnih dopolnil.