Podjetja 29.5.2020 20:39

DZ prižgal zeleno luč zakonu za zagon investicij po epidemiji

Ljubljana, 29. maja - DZ je danes na izredni seji s 53 glasovi za in 14 proti sprejel zakon, s katerim bo vlada določila nabor pomembnih investicij ter zagotovila, da čim prej stečejo in pomagajo zagnati gospodarstvo. V delu opozicije, predvsem SD in Levici, so bili do zakona kritični, ker naj bi bil lahko škodljiv za okolje in vsebinsko prazen.

Ljubljana.
Seja DZ.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 predvideva, da bo vlada sprejela seznam pomembnih investicij, ki bodo imele prednostno obravnavo pri pristojnih organih, tudi v primeru upravnih sporov zoper upravne akte.

Cilj je, da se začnejo investicije čim prej izvajati, saj bodo zaradi velikih multiplikativnih učinkov, ki jih ima gradbeništvo na celotno gospodarstvo, prispevale k okrevanju gospodarstva, ki ga letos po napovedih čaka znaten padec.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek je danes poudarila, da je glavni cilj odprava birokratskih omejitev, saj je analiza ministrstva pokazala, da so nekatere vloge pri njih že blizu deset let. "Največji problem je bil pri okoljevarstvenih soglasjih in pa tudi pri integralnih dovoljenjih, vsekakor tudi pri gradbenih dovoljenjih, pa tudi pri državnih prostorskih načrtih," je nanizala.

Zakon ministrstvu za okolje in prostor nalaga imenovanje koordinacijske skupine, ki bo usklajevala in pospeševala postopke pridobivanja dovoljenj, in sicer tako, da bo skrbela za sočasno pridobivanje soglasij za posamezne investicije in preprečevala njihovo podvajanje.

Skupina bo investicije glede na stopnjo pripravljenosti in zagotovitev virov financiranja razvrstila v tri prioritetne liste.

Na prvi listi bodo projekti, za katere je mogoče gradbeno dovoljenje dobiti do konca leta 2020, na drugi pa tisti, za katere je mogoče gradbeno dovoljenje dobiti do konca leta 2021. Projekti na teh dveh listah bodo morali biti vredni vsaj pet milijonov evrov. Na tretji listi bodo medtem projekti, ki jih bo treba umestiti v strateške dokumente posameznih ministrstev in ki zahtevajo pripravo državnega prostorskega načrta. Njihova vrednost bo morala biti vsaj 25 milijonov evrov.

Zakon narekuje še, da se mora pri javnih naročilih upoštevati smernice Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Po teh smernicah na javne razpise ni treba vabiti ponudnikov iz tretjih držav, ki niso podpisnice sporazumov z EU, ki določajo recipročnost glede upoštevanja okoljskih, delavskih in drugih standardov. S tem naj bi preprečili, da bi na razpisih sodelovala podjetja, ki bi zaradi nižjih standardov lahko nastopala z dampinškimi cenami.

Izvajalci in podizvajalci del bodo morali glede na dopolnilo, sprejeto na matičnem odboru, tudi spoštovati veljavne kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti.

V koaliciji so zakon sprejeli z odprtimi rokami, saj naj bi ugodno vplival na zagon gospodarstva in posledično na življenjski standard v državi. Iz njihovih vrst je bilo slišati, da bi lahko zajel za okoli 500 milijonov evrov investicij z najrazličnejših področij.

V opoziciji so bili pričakovano bolj zadržani. V LMŠ so poizkusili z dopolnilom, po katerem bi se prednostno obravnavali tudi projekti, za katere je država zagotovila poroštva v zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021, torej drugi tir, tretja razvojna os in stanovanjska problematika mladih, a neuspešno.

Najostrejši so bili sicer v SD in Levici. V SD so opozorili, da gre za rokohitrske rešitve, ki nas lahko na dolgi rok pahnejo v kolesje nasedlih, okolju in ljudem škodljivih investicij, v Levici pa, da je zakon vsebinsko prazen, kriteriji za projekte pa ohlapni.