Podjetja 29.5.2020 13:55

Na ljubljanskem letališču ponovno oživel redni letalski potniški promet

Brnik, 29. maja - Na ljubljanskem letališču je po dveh mesecih in pol zatišja danes znova stekel redni letalski potniški promet. Po prvem letu Air Serbie na letališču do začetka julija pričakujejo tudi povratek večine ostalih prevoznikov, a bo veliko odvisno od odpiranja meja. Zaradi upada prihodkov so na letališču primorani v racionalizacijo stroškov.

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Prihod letala Air Serbia.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Vzpostavitev prve redne letalske povezave po epidemiji.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Kot je ob pristanku letala Air Serbie, ki je prispel iz Beograda, povedal poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir, bodo v prihodnjih dneh in tednih sledili še drugi leti. Vzpostavljanje rednega potniškega prometa bo glede na napovedi letalskih prevoznikov in preverjanje rezervacijskih sistemov, ki so odprti za prodajo, potekalo v treh delih.

Do 15. junija na ljubljanskem letališču pričakujejo tudi Lufthanso, poljskega prevoznika in Montenegro Airlines, do konca junija pa še Swiss Air, Air Brussels, Transavio in British Airways ter nato po 1. juliju, ko naj bi promet stekel bolj smelo, tudi druge. Sta se pa povezavi z Ljubljano v letošnji sezoni odpovedala Iberia in Finnair.

Napovedani so tudi čarterski leti, in sicer so ključni slovenski tour operatorji prve lete napovedali za drugo polovico julija in avgust. Ker je odprta meja s Hrvaško, se trenutno načrtuje vzpostavitev letov med Ljubljano in Dubrovnikom, naslednja destinacija pa bo Grčija.

Generalni direktor Air Serbie Duncan Najysmith je povedal, da leti v Ljubljano pomenijo tudi ponovni začetek regionalnega zračnega prometa. Od danes do 21. junija načrtujejo, da bodo opravili 11 povratnih letov. Ob tem upajo, da bo povpraševanje dovolj veliko, da bodo lahko kmalu povečali tedensko število letov v Ljubljano.

Vsekakor pa bodo letos letalske povezave okrnjene, saj tudi letalski prevozniki krčijo svoje flote. Pri tem se postavlja vprašanje, katere države bodo prve deležne hitrih in varnih letalskih povezav. "Začenja se tekma za čimprejšnje pridobivanje prevoznikov. Rezultat pa bo precej odvisen od tega, kako se bodo države, vključno s Slovenijo, odzvale v smislu odpiranja meja in v smislu bolj smelega strateškega nastopa ter podpiranja promocije na trgih, kjer naj bi prevozniki vzpostavili letalski promet," je dejal Skobir.

Kot je izpostavil, svet in gospodarstvo potrebujeta letalski promet, vprašanje pa je, kako se bo vračalo zaupanje potnikov v varnost letalskega prometa. Kako hitro se bo letalski promet vračal v Slovenijo, bo odvisno tudi od tega, kako se bo država dogovarjala z drugimi državami, po vzoru dogovorov s Hrvaško.

Čeprav se bodo v Fraportu Slovenija trudili v čim večji meri povrniti promet, pa bodo vseeno morali radikalno poseči v vse vrste stroškov, tako v stroške dela kot v investicije, je napovedal Skobir. Po zaustavitvi potniškega prometa od 17. marca dalje je namreč letališče beležilo le 15 odstotkov običajnega prometa. Zaradi tega ima upravljavec letališča precejšnje likvidnostne težave.

V podjetju so se hitro odzvali z zmanjševanjem stroškov, a so fiksni stroški ostali visoki. Ker je letalski promet strateško in poslovno pomemben za gospodarstvo in turizem, je Fraport Slovenija na pristojna ministrstva naslovil tudi več pobud za pomoč, vendar, kot je povedal Skobir, do danes letalski promet ni bil deležen posebnih ukrepov.

Kaj zmanjševanje stroškov pomeni za zaposlene, Skobir še ni mogel napovedati. "Koliko bo treba zmanjšati število zaposlenih, bo odvisno od napovedi letalskih prevoznikov. Če bodo napovedi ostale take kot danes ali pa se še dopolnjevale, kar je odvisno od odpiranja meja in dogovorov naše države z drugimi, potem bodo ti posegi seveda toliko manjši," je dejal in pojasnil, da se razmere spreminjajo iz dneva v dan.

"Zaradi naše likvidnosti in obstoja, da bomo pripravljeni na nadaljnji razvoj, pa bo še enkrat treba prevetriti tudi vse ključne stroške, kar se tiče investicij," je povedal Skobir. Velike investicije v širitev potniškega terminala, ki je za letališče strateškega pomena, zaenkrat ne nameravajo ustaviti. Utegne pa se zgoditi, da jo bodo zamaknili, vendar zaenkrat še teče dalje.

Na letališču so zaradi covida-19 za varnost potnikov in zaposlenih sprejeli vse ukrepe in protokole, ki jih predpisuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vstop na terminal je dovoljen le potnikom in zaposlenim, obvezno je nošenje mask, razkuževanje in distanciranje. S steklenimi pregradami pa so na letališču poskrbeli, da imajo zaposleni čim manj stikov s potniki.

Merjenja telesne temperature zaenkrat niso uvedli, saj to ni obvezno. "V pogovoru z NIJZ je bilo tudi ocenjeno, da to ni potrebno. Če bo s strani Evropske komisije ali agencije za varnost to predpis, ki bo veljal v celi Evropi, pa bomo tudi to upoštevali in namestili termo kamere," je povedal Skobir in dodal, da so z NIJZ uskladili tudi vse protokole v primeru, da bi na letališču obstajal sum na okužbo ali pa bi jih že z letala obvestili o sumljivem potniku.

Pri prihodu potnikov veljajo tudi vsi ukrepi kot pri prehodu državnih meja. Za današnje potnike iz Srbije, ki ni v EU, tako velja predpisana karantena, razen za izjeme, torej slovenske državljane, tiste z nepremičninami v Sloveniji in tiste z diplomatskimi potnimi listi, je pojasnil Skobir.

Danes je iz Beograda priletelo okoli 24 potnikov, na letu za nazaj pa jih je bilo 40. Kot je kasneje na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom povedal vladni govorec Jelko Kacin, je v karanteno moralo 12 potnikov, nekateri pa so se raje vrnili na izhodišče. Kacin je izpostavil, da morajo v obvezno karanteno ob vstopu v Slovenijo vsi, ki prihajajo iz tretje države, ne glede na državljanstvo ali bivališče.

Med potniki je bil tudi Slovenec, ki živi v Beogradu, in se je zaradi bolne mame med epidemijo večkrat skušal vrniti v Sloveniji, a so se razmere iz dneva v dan spreminjale in mu zaradi epidemioloških ukrepov vse doslej to ni uspelo. Sam let je po njegovih besedah minil brez težav, so pa vsi potniki nosili maske, nekateri tudi rokavice.