Američani po devetih letih spet z lastnim plovilom na ISS

"To je začetek nove ere za Ameriko kot vodilno silo v vesolju," najavlja ameriški podpredsednik Mike Pence. Vsekakor pa gre za nadaljevanje poti po dolgem premoru. ZDA so vesoljsko plovilo na ISS zadnjič poslale poleti 2011, ko se je iz Cape Canaverala dvignil raketoplan Atlantis.

Kasneje so svoja plovila predvsem zaradi visokih stroškov Američani spravili v hangarje in bili pri poletih na ISS popolnoma odvisni od Rusije. Posamezen polet jih je stal po 80 milijonov evrov, kar ni bilo le drago, ampak je močno načelo tudi ugled ameriških vesoljskih programov.

"Najpomembnejša država na svetu pri vesoljskih programih ne sme biti odvisna od druge države," je že leta 2014 dejal takrat prvi mož ameriške vesoljke agencija Nasa Charles Bolden in napovedal vrnitev v nebo leta 2017. Tehnične težave, finančne ovire in prestrukturiranje po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika pa so vnovične polete iz leta v leto zamikali na kasnejši termin.

Plovila za astronavte sta razvijala SpaceX in Boeing. Decembra naj bi na ISS letel Boeingov Starliner, ki pa tja ni prispel. Test, gre za plovilo brez posadke, bodo v ZDA zdaj ponovili. Vsi upajo na uspeh, medtem pa vodilno vlogo še vedno igra zasebno podjetje SpaceX in njihov Crew Dragon. "Tokratni polet ima visoko prioriteto," pa je v zvezi z novim poskusom jasen vodja Nase Jim Bridenstine.

Plovilo bo spet poletelo iz Cape Canaverala, drevi ob 22.32 po srednjeevropskem času. A veliko je sprememb. Astronavti ne letijo na postajo po nalogu Nase, ampak z raketo Falcon 9 na Crew Dragonu. Zaradi pandemije koronavirusa tokrat tudi ne bo gledalcev.

Na krovu bosta vesoljska veterana 49-letni Robert Behnken in štiri leta starejši Douglas Hurley, oba dobra poznavalca programov Space Shuttla. Dan kasneje naj bi prišla na mednarodno vesoljsko postajo in tam ostala mesec dni, saj na ISS trenutno primanjkuje kadra. Tam jih bodo pričakali Rusa Anatolij Ivanišin in Ivan Wagner ter njun ameriški kolega Christopher Cassidy.

Polet bodo zanesljivo podrobno spremljali tudi v Rusiji, ki je s svojimi Sojuzi v preteklih letih tovorila ljudi in opremo na ISS. Rusi si vsekakor želijo obdržati svoj položaj na trgu in na področju vesoljske znanosti tesno sodelujejo s Turčijo, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati in prav iz teh držav naj bi prišli tudi novi astronavti in priložnost za zaslužek.

A pri ameriški misiji gre tudi za pomemben test, saj v Nasi že več let napovedujejo, da nameravajo na ISS voziti tudi turiste. To si v ZDA seveda lahko privoščijo, saj za delovanje ISS prispevajo več milijard evrov letno.