znanost 22.5.2020 16:17

S preventivo bi lahko rak materničnega vratu izkoreninili

Ljubljana, 22. maja - Po mnenju zdravniške stroke bi v Sloveniji lahko izkoreninili rak materničnega vratu, če bi izboljšali udeležbo na cepljenju proti HPV, financirali cepljenje dečkov in zagotovili zadostno udeležbo v programu Zora. Letno zaradi tega raka umre do 50 bolnic, večino bi lahko odkrili v programu Zora, so pojasnili sodelujoči na spletnem pogovoru STA.

Ljubljana.
Spletni pogovor STAkluba z naslovom Kdaj bo HPV v Sloveniji bolezen preteklosti?
Foto: STA

Humani papilomavirusi oz. HPV so skupina majhnih in zelo raznolikih virusov, poznamo več kot 200 genotipov. Virusi povzročajo več bolezni, kot so genitalne bradavice, papilomatozo grla in predrakave spremembe ter raka, je pojasnila Špela Smrkolj iz Ginekološke klinike. HPV ne povzročajo le raka na materničnem vratu, pač pa tudi rake grla, anusa in penisa.

V Sloveniji za rakom materničnega vratu na leto zboli okoli 120 bolnic, od 40 do 50 jih umre, je povedala Smrkoljeva. Bolnice s predrakavimi spremembami se soočajo s številnimi težavami pri prihodnjem načrtovanju družine. Ob izrezu dela materničnega vratu je večja verjetnost za splav ali prezgodnji porod. Bolnicam z rakom pa maternico odstranijo, dodaja Smrkoljeva.

O raku materničnega vratu vemo dovolj, da bi bilo mogoče preprečiti skoraj vsak nov primer, so poudarili govorci. Za odpravo je potrebna vsaj 90 odstotna precepljenost celotne populacije, 70 odstotna pregledanost v programu Zora in 90 odstotno zdravljenje predrakavih sprememb.

Pri bolnicah, ki so zaradi raka materničnega vratu umrle, gre predvsem za ženske, ki se ne udeležujejo ginekoloških pregledov, je poudaril predsednik Društva za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim Marko Vudrag. Te primere bi lahko preprečili.

Stroka zato predlaga, da bi tudi cepljenje dečkov krili iz zdravstvenega zavarovanja. Kot je poudarila predsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec nobeno cepljenje ne more biti uspešno, če se cepi samo polovica populacije. Spomnila je, da se je v preteklosti proti rdečkam cepilo samo deklice. "Zelo kmalu se je ugotovilo, da to ne gre. Če hočemo imeti t. i. čredno imunost, mora biti precepljena cela populacija," dodaja Jagrič Friškovčeva. Kot je pojasnila, se starši dečkov za cepljenje pogosto ne odločajo zaradi visoke cene.

Kot so poudarili, se precepljenost izboljšuje ob medijskih kampanjah. Pomembna pa je tudi komunikacija z lokalno skupnostjo, je izpostavil Vudrag. A starši vprašanja redko naslovijo na zdravnike, so izpostavili strokovnjaki.

Jagrič Friškovčeva pa je opozorila, da se starši pri odločitvi o cepljenju zelo zgledujejo po drugih starših. "Če je v razredu mama, ki je proti cepljenju, lahko prepriča vse ostale in se ne cepi nobena deklica. In obratno," je opisala.

Sodelujoči so še dodali, da zgornje meje za cepljenje ni. Z HPV se je namreč mogoče okužiti večkrat.

Kot so poudarili govorci na spletnem pogovoru, so bili v času epidemije koronavirusa prekinjeni vsi preventivni programi. Cepljenje pri šestošolkah bodo nadoknadili čez poletje, pričenjajo pa tudi s preventivnimi presejalnimi programi. Med epidemijo pa je nemoteno potekala obravnava bolnikov z rakom in s predrakavimi spremembami.