Podjetja 20.5.2020 17:07

Cigler Kralj: Sredstva za skrajšan delovni čas tudi iz posojilnega mehanizma Sure

Ljubljana, 20. maja - Država bo za shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa zagotovila vsa potrebna sredstva, koristila bo tudi evropski mehanizem Sure, je v spletnem pogovoru v soorganizaciji STA dejal minister za delo Janez Cigler Kralj. Shema bo po vladnih ocenah bolj spodbudila zagon gospodarstva, kot bi ga podaljšanje ukrepa čakanja na delo, je dodal.

Ljubljana.
Spletni pogovor v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji (PEK) in STA z naslovom EU in novi koronavirus: trg dela in socialni dialog, na katerem so sodelovali vodja PEK Zoran Stančič, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič.
Foto: STA

Cigler Kralj je uvodoma izpostavil, da je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa osrednji ukrep predlaganega tretjega protikoronskega zakona, ki naj bi ga vlada potrdila danes. Shema naj bi bila v Sloveniji namenjena delodajalcem, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi se gibale med 112,13 evra in 448,52 evra.

Država bo po njegovih besedah za izvajanje ukrepa, ki naj bi bil vreden med 500 milijonov in eno milijardo evrov, zagotovila vsa potrebna sredstva. Po njegovih besedah se je izkazalo, da evropska sredstva iz Evropskega socialnega sklada ne bodo zadoščala, zato naj bi Slovenija ukrep financirala tudi iz evropskega posojilnega mehanizma Sure.

Delodajalci novo shemo nestrpno pričakujejo že nekaj časa, je poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. Se je pa zataknilo pri podaljšanju ukrepa čakanja na delo, je opozorila. Delodajalci so se namreč zavzemali za podaljšanje tega ukrepa za tri mesece za vse panoge, pri čemer naj bi bili pogoji za koriščenje ukrepa ostrejši. V zadnjem osnutku zakona pa je obveljalo, da se čakanje ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec. Prav ta ukrep pa bi bil, tako Šmučeva, v prihodnje pomemben za vse dejavnosti, ki so zabeležile (več kot) 50-odstoten padec naročil in si s subvencijami za skrajšan delovnik ne bodo mogle pomagati.

"Vsi pričakujemo, da nas glavno delo čaka po zaključku epidemije in aktivaciji gospodarstva, ko se bo pokazalo, kaj se je v resnici zgodilo," se je strinjala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Četudi v delojemalskih vrstah ocenjujejo, da je pri ukrepu čakanja na delo prihajalo tudi do izigravanj, so se zato skupaj z delodajalci zavzemali za podaljšanje tega ukrepa za vse. Jerkičeva sicer ne bo presenečena, če bo v prihodnje prišlo še do četrtega protikoronskega zakona.

Te pozive "smo zelo slišali", se je odzval Cigler Kralj, so pa po njegovih ocenah ugotovili, da bodo čim prejšnji zagon gospodarstva bolj kot s čakanjem na delo spodbudili s shemo skrajšanega delovnega časa.

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je v nadaljevanju pojasnil, da bo Slovenija iz mehanizma Sure lahko črpala posojila za različne ukrepe, od skrajšanega delovnega časa do "nacionalnih specifik". Med slednjimi je omenil subvencioniranje samozaposlenih, stroškov minimalnih plač, začasen odlog davkov, socialne prispevke ... Tudi ta posojila bi bila lahko zato pomembna v luči zaščite trga dela.

Cigler Kralj je sicer dejal, da se je v zadnjih 10 dneh naraščanje števila brezposelnih, ki je trenutno nekaj nad 90.000, ustavilo. "Tisti, ki se odjavijo iz evidence, se že v veliki meri odjavijo zaradi zaposlitve. To so znaki, ki morda kažejo na neko okrevanje," je bil optimističen.

Predstavnici delodajalcev in sindikatov pa sta se danes zavzeli za sklenitev socialnega sporazuma. Ta naj bi postavil smernice za sistemske spremembe. Med zakoni, v katere bi bilo treba po besedah Šmučeve poseči, je tudi zakon o minimalni plači, ki je bil nazadnje nastavljen tako, "kot da gospodarstvo nenehno cveti in samo obiramo plodove".

Potem ko je Stančič potrdil, da Evropska komisija Slovenijo med drugim poziva k zagotovitvi odpornosti zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, pa je Jerkičeva opozorila, da zdaj ni čas za velike sistemske spremembe, tudi ne za posege v delovno zakonodajo in plačno politiko. Prvo, česar se bo treba lotiti takoj, ko bo nekaj več časa, pa je prav dolgotrajna oskrba, verjame.

Spletni pogovor o odzivu EU na pandemijo novega koronavirusa ter o ukrepih za ublažitev njenih posledic za življenje Evropejcev in gospodarstva sta organizirala Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in STA.