znanost 20.5.2020 16:04

Ob svetovnem dnevu čebel številna opozorila o pomenu opraševalcev

Ljubljana, 20. maja - Ob današnjem svetovnem dnevu čebel, ki so ga Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, je znova slišati pozive k zaščiti čebel in drugih opraševalcev, ki so med drugim izrednega pomena za uspešno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo. Slovenija se pri tem lahko pohvali s številnimi dosežki.

Ljubljana
Čebela, kranjska sivka.
Foto: STA
Arhiv STA

Pomen čebel so med drugim izpostavili v Slovenski turistični organizaciji, ki zgodbo čebel in čebelarskega turizma po lastnih navedbah opredeljuje kot enega ključnih slovenskih turističnih produktov.

"Ta produkt na enega najbolj pristnih načinov predstavlja Slovenijo kot deželo izjemnih naravnih danosti, prek čebelarskega turizma pa opozarjamo tudi na pomen trajnostnega razvoja na vseh področjih," so zapisali v sporočilu.

Doslej je bila po njihovih navedbah izvedena vrsta aktivnosti v podporo razvoju in trajnosti, predvsem pa promociji čebelarskega turizma. Tematika čebel je intenzivno vključena v vse komunikacijske aktivnosti, namenjene tako domačim kot tujim javnostim.

Čeprav je najbolj znana opraševalka medonosna čebela, pa pomemben del opravijo tudi divji opraševalci, so medtem poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. V Sloveniji je bilo doslej po njihovih navedbah najdenih 571 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev. Oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji in druge žuželke.

"Če se primerjamo z zahodno Evropo, je pestrost opraševalcev še vedno razmeroma visoka. Vendar tudi pri nas zaradi sprememb v okolju populacije opraševalcev upadajo. A naravne danosti še omogočajo, da ob hitrem ukrepanju Slovenija postane model za trajno upravljanje populacij opraševalcev za zanesljivo opraševanje v kmetijstvu in ohranjanje biotske raznovrstnosti," so poudarili.

V Sloveniji letos prvič, in sicer med prvimi v Evropi, poteka pilotna izvedba monitoringa divjih čebel. Monitoring poteka na petih območjih na skupno 50 vzorčnih mestih. V okviru projekta bodo preizkusili tudi povsem novo metodo monitoringa divjih opraševalcev: vzorčili bodo pajkove mreže in na njih poiskali ostanke DNK divjih čebel. Projekt bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij opraševalcev pri nas, so še dodali na ministrstvu.

Članice t. i. Zelene skupine, neformalne skupine majhnih držav - sestavljajo jo Kapverdski otoki, Kostarika, Islandija, Singapur, Slovenija in Združeni arabski emirati - ki si od leta 2009 na pobudo Slovenije prizadeva za promocijo vprašanj okolja in trajnostnega razvoja v zunanji politiki, pa so ob tej priložnosti v skupni izjavi poudarile svojo zavezanost zaščiti čebel in njihovega naravnega okolja.

Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, so države izpostavile pomen opraševalcev za prehransko varnost, kmetijstvo in ohranitev biotske raznolikosti ter njihove pozitivne učinke na celoten ekosistem, pa tudi lastne dobre prakse na področju čebelarstva in zaščite naravnega okolja. "V primeru Slovenije so to med drugim dolgoletna tradicija čebelarstva, ustanovitev čebelarske akademije in promocijski projekti, kot je tradicionalni slovenski zajtrk," so zapisali.

Globalni izzivi, kot so izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in širjenje pandemij, nas po njihovih besedah silijo v razmislek o odnosu do narave. Kriza zaradi covida-19 je razgalila nujno potrebo po prehodu od netrajnostnih modelov pridelave hrane in porabe k trajnostnim in okolju prijaznim prehranskim sistemom, so dodali.