krog
V predklinični fazi raziskav več kot 40 projektov cepiva za koronavirus
Ljubljana, 2. aprila - Po svetu poteka že pet kliničnih vrednotenj cepiv proti sars-cov-2, znanim tudi pod imenom novi koronavirus, več kot 40 projektov razvoja pa je v fazi predkliničnih raziskav. Gre za izjemno hiter odziv podjetij in akademikov, vendar pa bo treba učinkovitost cepiv še potrditi, je ocenila skupina, ki na Fakulteti za farmacijo spremlja to področje.
Hrvaška.
Cepivo.
Foto: Hina/STA
Arhiv Hina/STA
Cepiva so profilaktična zdravila, ki pri prejemniku, ki dobi v telo antigen, izzovejo aktivacijo imunskega odziva in oblikovanje imunskega spomina, so pojasnili v skupini, ki deluje na Fakulteti za farmacijo ljubljanske univerze.
Cepljen posameznik postane imun na okužbo s specifičnim povzročiteljem bolezni. Če je precepljen dovolj velik delež populacije, je prekinjena veriga prenosa patogena, s čimer so pred nalezljivo boleznijo posredno zaščiteni tudi posamezniki, ki se iz različnih razlogov ne morejo cepiti.
Vendar pa morajo cepiva, tako kot vsa druga zdravila, zadostiti strogim zahtevam učinkovitosti in varnosti, kar pa lahko dosežejo le s skrbno načrtovanimi in obsežnimi raziskavami. To lahko traja tudi več let.
Ob tem so v skupini spomnili, da je povzročitelj bolezni covid-19 virus, ki je šele pred kratkim iz živali preskočil na človeka. "Kot tak je znanstveni skupnosti relativno slabo poznan, pri učenju o tem novem patogenu pa se naslanjamo na znanje o sorodnih koronavirusih, kot sta sars-cov in mers-cov," so pojasnili.
Pomemben mejnik v seznanjanju s koronavirusom je bila določitev nukleotidnega zaporedja virusovega genoma, s čimer so znanstveniki dobili vpogled v virusove gene. Prav genska informacija je namreč ključna za izdelavo cepiv, saj predstavlja osnovo za pripravo edinstvenih virusovih proteinov, ki po vnosu v organizem aktivirajo imunske celice, so še sporočili iz skupine.
"Pandemija raziskovalcev ni ujela nepripravljene," pa je poudaril državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jure Gašparič, ki je v videonagovoru ocenil, da aktualne okoliščine razkrivajo ves družbeni potencial znanstvenega in raziskovalnega dela.
Raziskovalci, tudi slovenski, že leta in leta namreč izvajajo raziskave, ki so posredno ali neposredno povezane s podobnimi situacijami, s katerimi se srečujemo danes.
Na ministrstvu bodo zato vse doslej znane informacije, vključno z novimi raziskovalnimi dognanji, po njegovih napovedih združili v enotno zbirko in z njimi informirali javnost. "Prepričani smo, da prav znanost lahko ponudi najboljše odgovore družbi na izziv, s katerim se soočamo," je dodal.