Podjetja 23.3.2020 21:03

GZS in OZS s predlogi ukrepov za pomoč gospodarstvu

Ljubljana, 23. marca - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) sta danes ločeno vladi poslali predloge ukrepov za pomoč gospodarstvu v času krize s koronavirusom. Med drugim predlagata celotno kritje bolniške odsotnosti zaradi virusa, kritje plač delavcev, ki trenutno nimajo dela, in finančno intervencijo podjetjem.

Kranj, Iskraemeco.
Proizvodna linija.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

GZS na področju zagotavljanja finančne stabilnosti in likvidnosti med drugim predlaga odpis plačila prispevkov in davkov za marec in april (v višini 50 odstotkom podjetjem, ki so jim poslovni prihodki upadli za več kot 10 odstotkov, in v višini 100 odstotkov podjetjem, ki so jim upadli poslovni prihodki za več kot 30 odstotkov) ter moratorij za 12 mesecev na plačilo prispevkov in davkov za maj ob hkratni možnosti pet odstotnega popusta za takojšnje plačilo.

Predlaga tudi dokapitalizacijo SID banke v višini ene milijarde evrov za kreditno intervencijo podjetjem v letu 2020 in poroštveno shemo za vse terjatve malih in srednje velikih podjetij.

Na področju trga dela GZS predlaga začasen prehod zaposlenih brez čakalne dobe in odpravnine med brezposelne za dobo največ šest mesecev. Te osebe bi dobile 80 odstotkov svoje plače (a ne manj kot je minimalno nadomestilo za čas brezposelnosti), delodajalec pa bi se zavezal, da bo najmanj dve tretjini tako odpuščenih zaposlil nazaj pod enakimi pogoji najpozneje v šestih mesecih.

Predlagajo tudi uvedbo čakanja na delo doma za največ štiri mesece - zaposleni bi dobivali 80 odstotkov neto plače, od česar bi delodajalec kril 20 odstotkov, država pa 80 odstotkov, zaposleni pa bi se med čakanjem moral na poziv delodajalca vrniti na delo za do 16 ur na teden.

Predlagajo tudi, da bi za delavce, ki zaradi varovanja otrok niso v delovnem procesu, uvedli celotno nadomestilo plače in da bi bil bolniški stalež, povzročen zaradi epidemije (preventivna samoizolacija), v breme države. Uvedli bi tudi nadomestilo neto plače za enoosebne družbe in samozaposlene, in sicer v sorazmernem obsegu glede na zmanjšanje obsega poslovanja v višini od 20 do 80 odstotkov plače, vendar ne več, kot je najvišje denarno nadomestilo.

Za zagon gospodarstva pa GZS med drugim predlaga pripravo projektov za velike javne investicije, pri čemer bi bila usmeritev, da jih izpeljejo domači izvajalci, poseben program za modernizacijo javne infrastrukture (npr. energetska prenova stavb in podjetniško-industrijske cone), program za poenostavitev v prostorskem urejanju, poslovanju in javnih naročilih ter oblikovanje javnih in zasebnih investicijskih skladov - vključujoč sredstva pokojninskih skladov - za zasebne in državne investicije (po norveškem in švicarskem vzoru).

Predlagajo med drugim tudi stimulacije za zasebne investicije in poseben program za start-up podjetja, uvedbo programa mladi raziskovalec in raziskovalni vavčer, okrepitev skladov tveganega kapitala in drugih ukrepov na področju finančnega trga ter zvišanje olajšav za raziskave in razvoj ter nove investicije, so sporočili iz GZS.

OZS pa med drugim predlaga, da za podjetja in samostojne podjetnike, ki imajo z odlokom prepoved opravljanja dejavnosti ali zaradi kriznih razmer nimajo posla, breme plač delavcev v celoti preide na državo. Enako bi morali biti samozaposleni oproščeni plačila davkov in prispevkov ter dobiti neko nadomestilo za čas, ko svoje dejavnosti ne smejo opravljati.

Predlagajo, da breme bolniških nadomestil za delavce, ki so zaradi koronavirusa odsotni z dela, že od prvega dneva odsotnosti nosi država. Delodajalcem bi omogočili, da lahko enostransko odredijo delo s krajšim delovnim časom in koriščenje letnega dopusta za leto 2020. V primeru odpuščanja iz poslovnega razloga zaradi upada prodaje ali naročil bi morala breme odpravnin prevzeti država. Delodajalci bi morali imeti tudi možnost, da lahko v tem kriznem času delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, pošljejo v pokoj, meni zbornica.

V OZS pozdravljajo finančne ukrepe, ki jih pripravljajo Slovenski podjetniški sklad, agencija Spirit in SID banka. Predlagajo, da možnost odloga kreditnih obveznosti za 12 mesecev velja tudi za lizing hiše. Plačilo nadomestila z uporabo stavbnega zemljišča naj se za leto 2020 zniža, izpad prihodkov občin pa naj pokrije država. Poleg tega naj se podaljšajo roki za plačilo davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti, predlagajo.

Po zgledu Nemčije bi v OZS mikro in malim podjetjem namenili finančno pomoč. Navajajo, da bodo po nemških napovedih samozaposleni, mikro podjetja in svobodni poklici prejeli enkratno plačilo v višini okoli 9000 evrov za tri mesece, podjetja s petimi do 10 zaposlenimi pa do 15.000 evrov.

Oglasili so se tudi v Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS), kjer opozarjajo, da interventni zakon, ki predvideva državno subvencioniranje čakanja na delo, ne omogoča preživetja turističnih družb, saj ga zaradi nelikvidnosti v podjetjih ni mogoče uporabiti. Da bi se izognili masovnim odpuščanjem, svetujejo avstrijski model, in sicer državno pomoč v znesku 1000 evrov glavarine na delavca v turistični industriji na mesec, ali urgentno dopolnitev interventnega zakona, tako da bo država namesto 40 pokrila 80 odstotkov nadomestila za plačo.

Med finančnimi ukrepi za turistično in gostinsko panogo svetujejo likvidnostna sredstva v obliki nepovratnih sredstev, subvencioniranje izpada prihodkov, oprostitev vseh prispevkov in davkov na plače za vse zaposlene za letos ter oprostitev davka od dohodka pravnih oseb za lani in letos ali podaljšanje rokov za plačila davkov in znižanje davčne stopnje. Zavzemajo se tudi za oprostitev plačila nadomestil za stavbna zemljišča, zagotovitev nepovratnih sredstev za nujne investicije in odlog vračanja vplačil potnikom za nerealizirana potovanja.

Na področju dela si med drugim želijo uvedbe skrajšanega delovnega časa, pomoč samozaposlenim, uveljavljanje delnega povračila nadomestil plač delavcev v dolžini šestih mesecev, odprave administrativnih zahtev po obveščanju inšpektorata za delo in zapisa v pogodbah o zaposlitvi, da delavec dela od doma ter podaljšanja roka za zaposlitev tujcev po prevzemu delovnih dovoljenj na 60 dni.

Po zaključku ukrepov bi bilo treba po njihovem mnenju uvesti vavčerski sistem spodbujanja domačega povpraševanja.