9.3.2020 7:55

Vinogradništvo se bo moralo prilagoditi na podnebne spremembe

Vipava, 9. marca - Tako kot ostale kmetijske panoge se bo moralo tudi vinogradništvo v prihodnje soočiti s težavami zaradi podnebnih sprememb. Vse bolj sušna in vroča poletja bodo vinograde selila proti severu, morda bo potrebno namakanje in drugi ukrepi, ki jih že preučujejo na novogoriški univerzi, je za STA povedal raziskovalec Jan Reščič.

Vipava, Lanthierijev dvorec. Raziskovalec na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Jan Reščič. Foto: Rosana Rijavec/STA

Vipava, Lanthierijev dvorec.
Raziskovalec na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Jan Reščič.
Foto: Rosana Rijavec/STA

Vipava, Lanthierijev dvorec. Raziskovalec na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Jan Reščič. Foto: Rosana Rijavec/STA

Vipava, Lanthierijev dvorec.
Raziskovalec na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Jan Reščič.
Foto: Rosana Rijavec/STA

Vipava, Lanthierijev dvorec. Raziskovalec na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Jan Reščič. Foto: Rosana Rijavec/STA

Vipava, Lanthierijev dvorec.
Raziskovalec na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Jan Reščič.
Foto: Rosana Rijavec/STA

"Raziskovalci iščemo rešitve za probleme, ki nastajajo pri vinski trti zaradi podnebnih sprememb. Izpostavil bi predvsem določene prakse v vinogradu, nekatere med njimi so že poznane, tako v smislu obdelave tal kot tudi ukrepov, ki se jih izvaja na sami trti," je povedal Reščič.

Tovrstne raziskave ne potekajo le v Sloveniji, pač pa tudi drugod, kjer so raziskovalci že raziskali nekatere inovativne tehnike. Mednje sodi tehnika pozne rezi, kjer se zimsko rez vinske trte izvaja kasneje in se tako zakasni čas zorenja grozdja. S tem se lahko vinogradniki izognejo višjim temperaturam in njihovemu vplivu na kakovost oziroma kemijsko sestavo grozdja.

"Sam raziskujem preko nekaterih projektov tudi vpliv namakanja vinske trte. Pri nas namakanja vinogradov še ne poznamo toliko kot v tujini. Pravzaprav ga naši vinogradi niti ne potrebujejo vedno in povsod, pač pa je to odvisno od leg vinogradov. Vendar je to tudi ena od dolgoročnih rešitev za prilagajanje na višje temperature in pomanjkanje padavin," pravi Reščič.

V zadnjem času raziskuje predvsem vpliv namakanja z odpadno vodo iz komunalnih čistilnih naprav. Raziskuje, ali bi bila taka voda sploh primerna za namakanje vinske trte. Te raziskave so sicer še v začetni fazi, tako da o tem še ni mogel veliko povedati.

Do nedavnega se o namakanju vinske trte sploh ni razmišljalo, saj ima trta relativno globok koreninski sistem in je zato dobro prilagojena na sušo in sušne razmere. Zaradi trenda segrevanja Zemljinega ozračja pa se pridelava grozdja pomika vse bolj proti severu, območja, ki so sedaj primerna za gojenje vinske trte, pa morda zaradi sušnih razmer čez nekaj desetletij to več ne bodo.

"Morda bo prav namakanje pripomoglo, da se bo na nekaterih sedanjih vinorodnih območjih lahko vplivalo tudi na boljšo kakovost grozdja in gospodarno pridelavo. To velja še posebej za Kras, kjer so tla plitva, sušna in hitro odcedna. Tam nekatere vinograde že namakajo," je še poudaril.

Med ukrepi za zmanjševanje vplivov podnebnih razmer je Reščič izpostavil tudi pravilno izbiro vinskih sort. Morda se na določenih območjih, tudi v smislu ohranjanja tipičnosti vina, najbolje obnesejo sorte, ki so tam avtohtone, lokalne, tudi udomačene, saj so prilagojene na tamkajšnje rastne razmere. Prav tako bo v prihodnje pomembna izbira primernih podlag vinske trte, ki so bolje prilagojene na sušne in druge negativne vplive okolja.

O vseh izsledkih raziskav bodo objavljeni članki v kateri od strokovnih revij, Reščič pa obljublja, da bodo z njimi seznanili tudi domače vinogradnike.