Oddelek za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete obeležil 100 let delovanja

Zbrane goste v polni predavalnici fakultete je najprej pozdravil dekan Roman Kuhar in na kratko orisal zgodovino fakultete. Predstojnik oddelka za zgodovino Dušan Mlacović pa je opisal začetke oddelka za zgodovino, ki segajo v leto 1920, ko je 19. februarja v dvorcu nekdanjega kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu, današnji zgradbi ljubljanske univerze, študentom zgodovine prvič predaval Ljudmil Hauptmann. Takrat se je po njegovih besedah začelo novo obdobje v razvoju zgodovinske stroke na Slovenskem.

Če so pred tem generacije študentov odhajale po znanje zlasti na Dunaj in Gradec, se je z oblikovanjem študijskega programa za zgodovino začela "domača" formacija bodočih zgodovinarjev, je dejal. Kot je poudaril, je seminar za zgodovino, kot se je sprva imenoval oddelek, predstavljal izhodišče tako za kvantitativni kot kvalitativni preskok v zgodovinski stroki na Slovenskem, saj je med drugim omogočil študij zgodovine v slovenskem jeziku.

"Danes delimo usodo vseh drugih oddelkov filozofske fakultete. Neodvisno od tega delamo na razvoju kadrov v duhu in po vsebini, kot je bilo zastavljeno pred 100 leti. Torej, da smo eden od temeljnih študijev univerze in da se razvijemo v oddelek, ki je po vseh kriterijih mednarodno primerljiv," je za STA povedal Mlacović.

Nekdanji dekan filozofske fakultete in zaslužni profesor Nečak pa se je v govoru spominjal nekaterih ključnih nosilcev razvoja zgodovinopisja, ki so s svojim delom postavili standard in s tem izziv in motivacijo naslednjim generacijam univerzitetnih učiteljev na oddelku za zgodovino in na Slovenskem sploh.

Med drugim je omenil Milka Kosa, ki je leta 1926 nasledil Hauptmanna, pa docenta Frana Zwitterja, ki je leta 1937 prevzel predavanja iz obče zgodovine novega veka in hkrati začel predavati slovensko zgodovino od 16. stoletja. Druga svetovna vojna je po njegovem mnenju pomenila močno zarezo v razvoju Historičnega seminarja.

Seminar je bil po drugi svetovni vojni izpostavljen mnogim organizacijskim in pedagoškim spremembam, kar se zrcali tudi v pogostem menjavanju imena. Dotedanji Historični seminar se je 1948 preimenoval v Institut za zgodovino, 1962 v oddelek za zgodovino, 1975 v pedagoško znanstveno enoto za zgodovino, dokler ni 1982 dokončno dobil današnje ime oddelek za zgodovino.

Na slovesnosti so prikazali tudi odlomke iz filma o 100-letnici oddelka, ki je nastal v lastni produkciji. V kulturni program in vodenje slovesnosti so bili vključeni študenti filozofske fakultete.