znanost 10.2.2020 20:33

Za boljši položaj žensk v znanosti potrebna odprava spolnih stereotipov in pristranskosti

piše Lea Udovč

Ljubljana, 10. februarja - Odstotek raziskovalk in deklet, ki izberejo tehniške in naravoslovne poklice, je še vedno nizek, hkrati pa ženske nimajo enakih možnosti za razvoj kariere kot moški. K temu prispevajo tudi nezavedne pristranskosti, dvojna merila in spolni stereotipi, je pred mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti dejala raziskovalka Andreja Gomboc.

Vsako leto 11. februarja se obeležuje mednarodni dan žensk in raziskovalk v znanosti, katerega namen je doseči polno in enako udeležbo žensk in deklet v znanosti. Kot je pred mednarodnim dnem za STA povedala profesorica in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici ter predsednica komisije za enake možnosti na področju znanosti Andreja Gomboc, je pomembno, "da se vsaj ob tem dnevu ozremo v preteklost in se spomnimo prispevka žensk v znanosti, tistih redkih, ki jih najdemo v učbenikih, in tistih, ki so v njih spregledane".

Hkrati pa je pomembno, da se zavemo, "da ženske bistveno prispevajo k reševanju velikih problemov človeštva v 21. stoletju in da jim je potrebno omogočiti polno udeležbo v znanosti, saj moramo za razreševanje teh problemov izkoristiti ves človeški potencial."

Med raziskovalci le tretjina žensk

Po podatkih Unesca (2014-2016) je v raziskovalnem svetu le okoli tretjina žensk, le približno 30 odstotkov pa se jih tekom visokošolskega izobraževanja odloči za študij na t.i. področjih STEM - znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike.

Po mnenju slovenske raziskovalke Gomboc nizka zastopanost žensk na teh področjih škoduje tem vedam, saj izgubljajo del talentov, s tem pa je nižja tudi inovativnost pri reševanju problemov, ki se tičejo vseh nas, in razvoju izdelkov, ki jih vsi uporabljamo. "Na slabšem pa so tudi ženske, saj je v današnji visokotehnološki družbi na področju STEM veliko možnosti za zaposlitev in razvoj kariere. Če si dekleta ne izberejo teh področij, tudi teh priložnosti nimajo."

Kljub temu da diskriminacija med spoloma danes ni več tako očitna, je še veliko nezavedne pristranskosti in dvojnih meril, kar je očitno na področju ocenjevanju dosežkov raziskovalcev. Stereotipi o vlogi spolov in njihovih talentih, ki prežemajo današnjo družbo, pa dekleta usmerjajo stran od študija naravoslovnih in tehničnih ved, je še prepričana sogovornica.

Univerza v Ljubljani

Tudi na ljubljanski univerzi na področju akademske kariere že sto let prevladujejo moški. Razmerje zadnjih deset let je v povprečju 60 proti 40 odstotkov v korist moških. Kot ugotavlja predstojnica doktorske šole na Univerzi v Ljubljani in profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Aleksandra Kanjuo Mrčela, je bilo leta 2018 "med docentkami/docenti 56 odstotkov moških, med izrednimi in rednimi profesoricami/profesorji pa je še vedno večina moških - 60 odstotkov izrednih profesorjev in 69 odstotkov rednih profesorjev."

Kljub temu se razmere vendarle počasi izboljšujejo, ocenjuje Kanjuo Mrčela. "V zadnjih letih se udeležba moških zmanjšuje v vseh skupinah visokošolskih učiteljev in pričakovati je, da bo v naslednjem obdobju struktura po spolu uravnotežena v vseh nazivih," je pojasnila. Kljub temu pa moški večinoma ostajajo na najvišjih in najbolje plačanih položajih.

Enaka udeležba na vseh področjih javnega in zasebnega življenja

Da bi bili pogoji za raziskovalke boljši, bi morali po mnenju Andreje Gomboc v prvi vrsti dosledno upoštevati zakonska določila o enakosti spolov na vseh korakih. To po njenih besedah ne pomeni, da moramo ženske in moški postati enaki po svojih lastnostih, "temveč da smo v praksi enakopravni, enakovredni, da imamo enake možnosti ter smo enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja".

Da bi pritegnili več deklet k študiju naravoslovnih in tehniških ved, pa bi morali odpraviti stereotipe v medijih in po šolah. "Učitelji bi morali razmišljati, kako pritegniti zanimanje deklet za ta področja, in jih spodbujati v enaki meri kot fante. Pri študiju in kasneje v karieri pa bi dekletom in ženskam morali omogočiti enake priložnosti za razvoj njihovih karier, predvsem z odpravo dvojnih meril in pristranskosti".

Za odpravo te nezavedne pristranskosti je po mnenju raziskovalke potrebno izobraževati predvsem vodilne in odločevalce, tiste, ki izbirajo sodelavce in odločajo o napredovanjih in volijo predstavnike.

Slovenija napreduje počasi

V Sloveniji imamo po mnenju Gombočeve nekaj dobrih rešitev, kot je 12-mesečni porodniški dopust, po drugi strani pa vse nadaljnje korake delamo zelo počasi. "Vemo, kaj moramo napisati v rubrikah o enakih možnostih spolov pri prijavah na evropske projekte in v dokumentih o strategiji, viziji razvoja raziskovalnih organizacij, vendar tega nato marsikdo ne upošteva," je bila kritična raziskovalka.

Med pozitivnimi spremembami je izpostavila uravnoteženo zastopanost spolov v nekaterih organih ARRS, korak nazaj pa smo po njenem mnenju naredili pri sestavi senatov nekaterih fakultet in pri podeljevanju nagrad. "Med lanskoletnimi prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad je bilo denimo le 12 odstotkov žensk. Malo jih je bilo za nagrade tudi predlaganih, kar pomeni, da okolja, v katerih delajo raziskovalke, njihovih dosežkov ne vrednotijo enako kot dosežkov njihovih moških kolegov."

Ob mednarodnem dnevu tudi razstava o slovenskih in tujih znanstvenicah

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti bodo na pobudo raziskovalke in docentke Emilije Stojmenove Duh že drugo leto zapored obeležili na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Lani so na ta dan na fakulteti predvajali film Skriti faktorji (Hidden Figures) o znanstvenicah, ki so pomembno prispevale k poletu prvega Američana v vesolje. Letos pa so pripravili posebno razstavo, na kateri so predstavljene slovenske in tuje znanstvenice, ki so imele in še imajo pomembno vlogo v znanosti.

Namen razstave je predstaviti znanstvenice s področja tehnike ter izpostaviti njihove uspehe in dosežke, ki bodo služili kot navdih vsem mladim dekletom, ki jih zanima znanost, so zapisali na fakulteti.

Osrednja tema letošnjega dne

Resolucijo, s katero je bil vzpostavljen mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 2016. Osrednja tema letošnjega mednarodnega dne žensk in deklet v znanosti pa je vlaganje v enakost v znanosti, tehnologiji in inovacijah v dobi digitalizacije za vključujočo zeleno rast, s posebnim poudarkom na poljedelstvu, tehnologiji in digitalni ekonomiji.