10.2.2020 17:15

Spletni portal EviDEnca študentskega dela kot pomoč mladim pri dokazovanju delovnih izkušenj

Ljubljana, 10. februarja - Dijaki in študenti bodo lahko odslej s pomočjo spletnega portala EviDEnca študentskega dela zbirali in dokazovali podatke o svojih delovnih izkušnjah in pridobljenih kompetencah. Portal bo omogočal tudi učinkovitejši nadzor, saj bodo podatki na voljo inšpektoratu za delo in finančni upravi. Do njih bo imel dostop tudi zavod za zaposlovanje.

Ljubljana. Študentsko delo, zaposlovanje, počitniško delo. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Študentsko delo, zaposlovanje, počitniško delo.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Sistem evidence je gradila Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Na predstavitvi portala je predsednik ŠOS Klemen Peran povedal, da so v organizaciji mnenja, da bo z enotnim, učinkovitim in širokim nadzorom zlorab študentskega dela manj. Izpostavil je tudi, da je evidenca kompetenc pomembna predvsem zato, ker 44 odstotkov celotnih prihodkov študentov predstavlja ravno študentsko delo, štipendije pa le osem.

Vodja projekta Marko Ruperčič je povedal, da je najpomembnejši namen zbiranja podatkov vodenje znanj in izkušenj, ki jih posameznik pridobi z opravljenim študentskim delom. Obenem je namen projekta tudi izboljšanje izvajanja nadzora, spremljanja načrtovanja in vodenja na področju trga dela, saj bodo podatki iz evidence na voljo tudi inšpektoratu za delo in finančni upravi.

Do podatkov bo imel dostop tudi Zavod RS za zaposlovanje, zato se bo po Ruperčičevem mnenju tudi na tem področju izboljšal razvoj storitev in ukrepov. Ruperčič pravi, da je projekt pomemben tudi za znanstveno raziskovanje in statistične namene.

Evidenca študentskega dela omogoča zbiranje podatkov o kompetencah, ki jih dijak ali študent pridobi z delom. Kompetence so določene na podlagi standardne klasifikacije poklicev. Do spletnega mesta lahko posameznik dostopa s svojo EMŠO in davčno številko.

Dijaki in študenti lahko pri posamezni vrsti dela izbirajo kompetence, ki jih pridobijo z opravljenim delom. Poleg poklicno specifičnih lahko dodajo tudi prečne kompetence. Posameznik tako sam izbira kompetence iz nabora, za vsako delo pa jih je določenih od 20 do 100.

Po Ruperčičevih besedah se v bazi poleg podatkov o kompetencah zbirajo tudi podatki o obračunanih napotnicah, ki jih posredujejo študentski servisi. Podatke v evidenco trenutno pošilja pet študentskih servisov od devetnajstih, "zato ti podatki trenutno niso popolni in celoviti". V ŠOS pa si prizadevajo, da bi podatke čim prej pošiljali vsi študentski servisi, a gre pri tem za "zapleten postopek". Poleg vseh navedenih se v evidenci zbirajo tudi podatki iz centralnega registra prebivalstva, v organizaciji pa trenutno čakajo še na povezovanje z evidencami ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Generalni sekretar ŠOS Aleksandar Spremo je povedal, da v ŠOS na projektu delajo že od leta 2014, konec leta 2017 pa so dobili tudi javno pooblastilo za vzpostavitev in vodenje evidenc študentskega dela. "S tem javnim pooblastilom nam je očitno zakonodajalec zaupal eno pomembno nalogo, na katero smo seveda tudi ponosni," je povedal. ŠOS je za evidenco prispeval sredstva v višini 160.000 evrov, 133.000 evrov pa je organizacija dobila s strani Evropskega socialnega sklada.

Po besedah predsednika ŠOS bodo najbolj veseli uporabe evidence s strani študentov, saj bodo na ta način lahko svoje izkušnje in kompetence predstavljali delodajalcem in tako lažje pridobili ustrezno zaposlitev.