znanost 10.2.2020 8:00

Vrsta novih odkritij širi obzorja glede dobe dinozavrov

piše Eva Horvat

Ljubljana, 10. februarja - Paleontologi prihajajo do novih odkritij glede dinozavrov, med drugim odkrivajo tudi nove vrste teh kopenskih plazilcev. Nedavna študija je medtem potrdila hipotezo, da so dinozavri, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let, izumrli zaradi posledic padca asteroida pred 66 milijoni let, ne pa zaradi posledic močne vulkanske aktivnosti.

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Model ankilozavra, ostanke katerega so našli v kamnolomu Stranice pod Pohorjem.
Foto: Aleš Osvald/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Dinozavri na evolucijski časovnici.
Foto: Aleš Osvald/STA

Izumrtje zaradi asteroida, ne zaradi vulkanskih izbruhov

Nova znanstvena študija je potrdila, da je ogromen asteroid, ki je zadel Zemljo pred 66 milijoni let, povzročil izumrtje dinozavrov in drugih živali, s čimer so znanstveniki zavrnili konkurenčno hipotezo, da je bilo izumrtje posledica izbruhov vulkanov v južni Indiji. Znanstveniki domnevajo, da je padec meteorita v bližini mehiškega Jukatanskega polotoka povzročil cunamije in požare ter v ozračje spustil velike količine žvepla.

Hipotezo je mednarodna ekipa raziskovalcev potrdila s proučevanjem sedimentov iz kraterja s premerom skoraj 200 kilometrov, del katerega je trenutno pod morsko gladino. Proučili so sedimente iz globokomorskih vrtin iz Atlantika in Pacifika ter se osredotočili na prehod iz geološke dobe krede v paleogen pred 66 milijoni let. Skušali so rekonstruirati spremembe temperatur ter proučiti fosile in različne modele ogljičnega cikla.

Študija, objavljena januarja v znanstveni reviji Science, navaja, da je do vsaj polovice silne vulkanske aktivnosti na območju Dekanske planote v Indiji prišlo, veliko preden so izumrli dinozavri oziroma skupno okrog 75 odstotkov takratnih živalskih vrst. Vulkanska aktivnost je povzročila krajše obdobje višjih temperatur 200.000 let pred masovnim izumrtjem živali, a ni imela dolgotrajnega učinka na življenje in klimo, je za nemško agencijo dpa dejal član ekipe, nemški geolog Andre Bornemann.

Pritlikavi tiranozaver verjetno ni obstajal

Paleontologe je tri desetletja razdvajalo vprašanje, ali je nekoč res obstajala pritlikava oblika tiranozavra, ki se je sicer pojavil v obdobju pozne krede v Severni Ameriki. Leta 1988 je namreč paleontolog Robert Bakker iz naravoslovnega muzeja v Clevelandu na novo raziskal in proučil primerek, najden že leta 1942. Šlo naj bi za prvega znanega pripadnika rodu Nanotyrannus ali preprosto nanotiranozavra, kar pomeni mali tiranozaver.

Nato je leta 2001 druga ekipa znanstvenikov v ameriški zvezni državi Montana odkrila skoraj v celoti ohranjeno okostje podobnega malega tiranozavra - Jane, kot so ljubkovalno poimenovali dinozavra, so klasificirali kot mladiča vrste Tyrannosaurus rex. Toda nekateri znanstveniki so še naprej trdili, da gre za nanotiranozavra, saj da je bila oblika lobanje in kosti drugačna od odraslih tiranozavrov.

Nova študija, objavljena januarja v reviji Science Advances pod vodstvom Holly Woodward z Državne univerze Oklahoma, pa je z mikroskopsko analizo delčkov notranjosti stegnenice in golenice primerka Jane in primerka Petey potrdila, da nista bila odrasla, temveč mladiča. Na osnovi te metode, ki omogoča sklepanje o stopnji rasti, starosti in zrelosti, znanstveniki trdijo, da je obstoj nanotiranozavra malo verjeten. Za Jane so določili starost 13 let, za Petey pa 15, medtem ko naj bi bila vrsta tiranozaver sicer odrasla pri 20 letih.

Jane je tehtala eno tono, poginila pa je pred fazo eksponentne rasti pred odraslostjo, ko naj bi njena teža dosegla skoraj deset ton. O obdobju med izvalitvijo in odraslostjo dinozavra znanstveniki sicer ne vedo prav veliko. Kot je za AFP dejala znanstvenica, je T-rex verjetno najbolj slaven dinozaver, ampak ne vemo veliko o njegovem odraščanju. "Na žalost obstaja le pet do sedem fosilov mladih t-rexov in nekateri niso na voljo za raziskave, saj so v zasebnih zbirkah."

V Braziliji lani odkrili najstarejšega mesojedega dinozavra in puščavskega dinozavra

Kakšnih 150 milijonov let pred prihodom mogočnega tiranozavra rexa je po travnatih stepah današnje južne Brazilije razsajal Gnathovorax cabreirai ali "požrešne čeljusti" in plen ubijal z ostrimi zobmi. Fosil iz triasa, ko je bila Južna Amerika še del prakontinenta Pangea, je star več kot 230 milijonov let in je najstarejši in najbolje ohranjen kdajkoli najden fosil dinozavra.

S tremi metri dolžine je bil Gnathovorax cabreirai svoj čas največji dinozaver in na vrhu prehranjevalne verige, tako kot nekoč T-rex. "V ekosistemu triasa je imel podobno vlogo kot danes lev," je za AFP dejal paleontolog z Univerze Santa Maria Rodrigo Temp Muller, čigar študija je bila objavljena novembra lani v reviji PeerJ.

Prvo okostje Gnathovoraxa cabreirai so našli leta 2014 na območju današnjih pamp, travnatih step, ki so bile takrat džungla dreves in drugih rastlin, danes pa zlata jama za paleontologe. V brazilski zvezni državi Rio Grande do Sul na meji z Argentino in Urugvajem je namreč okrog 100 najdišč s fosili.

Skoraj 50 let po odkritju fosilnega odtisa stopala na jugu Brazilije pa je druga ekipa brazilskih in argentinskih znanstvenikov ugotovila, da odtis pripada mesojedemu dinozavru nove vrste Vespersaurus paranaensis, ki je pred 90 milijoni let živel v puščavi in za lovljenje majhnega plena uporabljal kremplje.

Vespersaurus paranaensis je teropod - gre za skupino dvonogih mesojedih dinozavrov, med katere sodita tudi veliko bolj znana tiranozaver in velociraptor, ki je v dolžino meril meter in pol. Fosil so našli v brazilski državi Parana, ki je bila v pozni kredi puščava, najdba pa kaže, da je bil dobro prilagojen nanjo.