S kolesom iz Južne Afrike do Norveške s postankom v Sloveniji

Hommersandova je danes v jutranjih urah zapustila Ljubljano ter se odpravila na kolesarsko turo po Sloveniji. V naslednjih nekaj tednih bo tako med drugim kolesarila ob obrežju reke Soče ter čez prelaz Vršič, njena želja pa je tudi kolesariti v opuščenih rudniških rovih pod goro Peco, je povedala v pogovoru za STA.

"Hvaležna sem za vse izkušnje in se neizmerno veselim kolesarjenja prek Slovenije in Evrope, še zadnjega kosa poti do Severnega rta," je še dejala Norvežanka, ki je sicer avstrijsko-slovensko mejo prečkala že 4. decembra ter prekolesarila do Ljubljane, a je kmalu za tem štopala v sosednjo Avstrijo, kjer je s prijatelji preživela praznični december.

Na poti že dve leti in pol

Na kolesarsko popotovanje se je Hommersandova brez predhodnih kolesarskih izkušenj in treninga podala junija 2017, potem ko je ugotovila, da je z letom z Norveške v Južno Afriko, kjer je bivala šest let, proizvedla skoraj dve toni ogljikovega dioksida.

S svojim kolesarskim podvigom od Rta Agulhas, najjužnejše točke v Afriki, do Severnega rta (Nordkapp), najsevernejše točke v Evropi, želi tako zmanjšati svoj ogljični odtis ter obenem opozarjati na podnebne spremembe in ljudi spodbuditi k bolj aktivnemu boju proti tem spremembam.

"Poskušam pokazati, da okolju prijazno delovanje ni nujno omejujoče ali dolgočasno, temveč celo popolnoma nasprotno. Gre za spremembo miselnosti in kako biti pri tem čim bolj kreativen. Potovanje z letalom me je včasih osrečevalo, danes me osrečuje to, da ne letim. Gre za to, da definiramo, kaj je sreča," je povedala Norvežanka.

V svojem kolesarskem prtljažniku ima tudi prenosni kino - projektor na sončno energijo in zvočnike -, s pomočjo katerega na svoji poti predvaja filme o podnebju in okolju. Filmske projekcije je doslej pripravila v najbolj odročnih vaseh v Keniji in v šolah v Sudanu in Turčiji, pa tudi na sedežu Okoljskega programa Združenih narodov v Nairobiju in v Aleksandrijski knjižnici v Egiptu.

Nevarnosti in izzivi na poti

Nevarnosti in izzivov na kolesarski poti iz Južne Afrike ni manjkalo. Hommersandova je med drugim pri 50 stopinjah Celzija kolesarila skozi saharsko puščavo, bežala pred slonom in trepetala pred hijeno, prečkala je največje soline na svetu ter na vrhu gore Kenija, na 5000 metrih nadmorske višine praznovala božič.

Plavala je tudi v Mrtvem morju in v Hudičevem bazenu na robu Viktorijinih slapov, stala na robu aktivnega vulkana na najtoplejši točki na Zemlji v Danakilski depresiji in prekolesarila predor Sueškega prekopa, za kar je morala pridobiti posebno dovoljenje.

Na poti so najpomembnejše interakcije z ljudmi

Sredstva za svoje potovanje med drugim pridobiva tudi s pomočjo platforme Patreon in s pisanjem člankov, podjetja pa ji na pomoč priskočijo z donacijo oblačil in opreme.

Za nastanitev skoraj nikoli ne plačuje. Na svoji dolgi poti je tako spala tudi že pod zvezdami v sudanski puščavi in ob obali Malavijskega jezera v družbi Masajev. Prenočišče je našla tudi v zaklonišču v Palestini, na številnih policijskih in bencinskih postajah, pa tudi sredi neokrnjene narave ter v beduinski jami v mestu Petra v Jordaniji.

Največkrat pa ob koncu dneva potrka na vrata neznancev ter jih poprosi za dovoljenje, da s svojim šotorom prenoči pred njihovim domom. Zavrnitev doslej še ni imela, večina jo celo povabi, da se jim pridruži pri večerji. Na ta način prihrani denar, hkrati pa se uči o okolju, skozi katerega potuje, o tamkajšnji kulturi in religiji.

"To pot nedvomno delam za podnebje, a ko si na cesti, so takšne interakcije z ljudmi izjemnega pomena, da ostajaš srečen in v pogonu, saj četudi si dobro fizično pripravljen, a če ob tem nisi srečen, tega ne moreš narediti."

Hommersandova predvideva, da bo končni cilj dosegla pred junijem 2020, po skupno skoraj treh letih kolesarjenja. Njeno potovanje pa je mogoče spremljati na njenem Facebook ter profilu na Instagramu.