znanost-zgodba 14.1.2020 13:45

Novi dokazi o obljudenosti visokogorja pred več kot 2500 leti

piše Tinkara Zupan

Bohinj, 14. januarja - Arheologi so lani na planini Bošinka v Triglavskem pogorju odkrili nove dokaze, ki pričajo o tem, da je bilo slovensko visokogorje obljudeno že pred več kot 2500 leti. Že v železni dobi so predniki na tem območju pasli živino in iskali železovo rudo, o novih odkritjih pojasnjuje arheologinja Mija Ogrin.

Mojstrana.
Pogled z Vrtaške planine na Triglav z okolico.
Foto: Aljoša Rehar/STA
Arhiv STA

Iz leta v leto se vrsti vse več dokazov o obljudenosti visokih bohinjskih planin pred tisočletji. Tem dognanjem pritrjujejo tudi najdbe lanskih arheoloških izkopavanj na planini Bošinka nad Dednim Poljem, kjer so arheologi odkrili del temeljev koče in vrsto drobnih predmetov, kot so odlomki posod in zaponke za spenjanje oblačil. Najdeni predmeti ponujajo odgovore, kdaj in zakaj so se ljudje zadrževali v visokogorju.

Kot je pojasnila Ogrinova iz zavoda za zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem ArheoAlpe, so se za petdnevne arheološke raziskave na planini Bošinka odločili na podlagi prejšnjih sistematičnih raziskav, s katerimi so leta 2005 odkrili to arheološko najdišče. Tedaj so na območju našli bronast rimski zvonček, ki kaže na to, da so že v rimskem času na planini nad 1750 metri nadmorske višine pasli živino.

Kasneje so opravili nekaj topografskih arheoloških pregledov, pri katerih so v ruši opazili kamnite temelje. Lani pa sta izvedbo arheološke sonde omogočila javni zavod Triglavski narodni park, ki je arheologom omogočil bivanje v koči, in Turizem Bohinj, ki jih je finančno podprl. Tako so odkrili en del kamnitih temeljev stavbe, verjetno koče, na katerih je bila domnevno postavljena lesena konstrukcija brun. Odkrili so tudi drobne najdbe, ki pa so bile bolj skromne.

Že predhodno je Inštitut za arheologijo v testnih arheoloških pregledih vzel vzorec oglja, ki je potrdil datacijo starejše železne dobe, kar priča o tem, da gre za od 2500 do 2700 let staro najdbo. "Še vedno sicer ne moremo zagotovo vedeti, da so temelji iz tistega časa, za to bi morali nadaljevati z izkopavanji in odkriti celotne temelje stavbe," je pojasnila Mija Ogrin.

Vsekakor pa najdbe dokazujejo, da je bil visokogorski svet nad 1500 metri nadmorske višine obljuden že v železni dobi. Tudi sam Bohinj je bil intenzivno stalno naseljen v starejši železni dobi, torej pred 2500 do 2600 leti, in prebivalci so že takrat hodili v planine zaradi rudarstva, verjetno pa so že takrat izkoriščali naravna travnata območja tudi za pašo živine, je ugotovitve povzela arheologinja.

V preteklih letih so v arheoloških raziskavah na Voglu odkrili lokaciji, ki prav tako kažeta na obljudenost območja že pred tisočletji. Tudi v tem primeru gre za ugodno lokacijo nad gozdno mejo, kjer je naravno travnato območje, in s sledmi iz starejše železne dobe. Kakšna posamična najdba je tudi iz rimske dobe, in iz srednjega veka s kontinuiteto vse do današnjih dni.

Glede na te aktivnosti v Triglavskem pogorju je upravičeno mišljenje, da se je verjetno kdo že pred letom 1778, ko je bil dokumentiran prvi pristop, povzpel na Triglav. "Včasih ljudem ni bilo problem hoditi uro, dve ali celo pet, tudi prek gorskih prelazov," je povedala Mija Ogrin. Podobnega mišljenja je tudi eden prvih raziskovalcev slovenskega visokogorja Janez Bizjak.

Kot je pojasnil Bizjak, so to, da je bilo naše visokogorje poseljeno že pred najmanj 3000 leti, ko so na tem območju živeli, kopali železno rudo in pasli živino naši predniki, začeli odkrivati po letu 1995, ko je sedaj že pokojni etnolog Tone Cevc v Bohinju organiziral prvo mednarodno srečanje etnologov in arheologov ter jih navdušil, da so začeli iskati sledi prvih obiskovalcev Julijskih Alp.

Dotlej je bilo na tem območju opravljenih le malo arheoloških raziskav in veljalo je, da območje pred letom 1300 ali 1400, ko so se začeli prvi dokumentirani viri, ni bilo obljudeno, saj za to ni bilo nobenih najdb in dokazov. Sedaj pa arheološke raziskave s sodelovanjem Inštituta za arheologijo sistematično potekajo že več let. Skupina, ki se s tem ukvarja, upa tudi na večjo finančno podporo države.

Kot je še poudarila Mija Ogrin, je logistika za delo v visokogorju draga, raziskave pa so zahtevne. Lokacije niso dostopne z avtomobilom in člani ekipe imajo do njih več ur hoje. Ko izkopljejo najdbe, je treba te prenesti v dolino in imeti finančna sredstva za različne analize in njihovo preučevanje. Na koncu sledi še interpretacija in vključitev najdb v turistično ponudbo z vodenji, razstavami in informativnimi tablami.

Takšno predstavitev najdb so že izvedli na Voglu, kjer je lokacija Dolga planja pohodnikom dobro dostopna. Registrirane so tudi kulturne pohodniške poti, po katerih potekajo vodenja, in sicer ne le na Voglu, temveč tudi na Komni in Ajdovskem gradcu. Če se bodo raziskave v Fužinarskih planinah nadaljevale, arheologinja računa, da bodo najdbe vključili v aktivno interpretacijo dediščine in v turizem.