znanost 12.2.2020 7:30

Podnebne spremembe odganjajo čmrlje

Ottawa, 12. februarja - Zaradi podnebnih sprememb marsikje po svetu upadajo populacije čmrljev, opažajo znanstveniki. Največje zmanjšanje je opaziti na območjih, kjer temperature močno presegajo dolgoletno povprečje, kar vzbuja bojazni, da bi utegnile podnebne spremembe povečati tveganje za izumrtje čebel, ki jih že zdaj ogrožajo pesticidi in krčenje bivanjskega prostora.

Rusija, Moskva.
Čmrlj.
Foto: Itar Tass/STA
Arhiv Itar Tass/STA

Agrarni ekologi in biologi že nekaj časa opozarjajo na drastično upadanje populacij številnih pomembnih opraševalcev zaradi intenzivnega kmetovanja in spremenjene rabe zemljišč. To namreč prispeva k temu, da žuželke vedno težje najdejo hrano in zavetje. Prav tako jih ogrožajo pesticidi, ki se pogosto uporabljajo na poljih in njivah. Vendar obstaja še en dejavnik, ki bi lahko prispeval k izumiranju žuželk - podnebne spremembe, katerih vlogo pa začenjajo znanstveniki razumevati šele zdaj.

Kakšen vpliv ima globalno segrevanje na čmrlje, so preučili znanstveniki z univerze v Ottawi. Za potrebe raziskave so ovrednotili obsežen nabor podatkov o razširjenosti 66 vrst čmrljev v Evropi in Severni Ameriki. Pri tem so primerjali obdobji od leta 1901 do leta 1974 ter od leta 2000 do leta 2014 in upoštevali tudi lokalne vremenske podatke iz teh let.

Prišli so do zaskrbljujočega rezultata, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Videti namreč je, da čmrlji marsikje izginjajo - v primerjavi z obdobjem 1900-1974 se je v prvih 15 letih 21. stoletja verjetnost naselitve čmrljev v ZDA in Kanadi zmanjšala v povprečju za 46 odstotkov, v Evropi pa za 17 odstotkov. Še posebej je upad opazen v južnih krajih, v Španiji ali Mehiki.

Zdi se, da je izginjanje žuželk neposredno povezano z vse pogostejšim pojavljanjem skrajnih vremenskih razmer, kot so vročinski valovi in suše. Takšne skrajnosti veliko bolj vplivajo na širjenje čmrljev kot pa stalno dvigovanje povprečnih temperatur, so zapisali znanstveniki.

Rezultati so sicer tudi pokazali, da se čmrlji včasih preselijo v bolj severne, hladnejše regije. Vendar je število teh nadomestnih habitatov veliko manjše od tistih na jugu, ki jih zapustijo. "Že dolgo vemo, da podnebne spremembe pomenijo večje tveganje za izumrtje mnogih živalskih vrst," je dejal vodja kanadskih znanstvenikov Peter Soroye in dodal: "Pri čmrljih je to očitno posledica bolj visokih in bolj pogostih ekstremnih temperatur."

Znanstvenik meni, da opažena stopnja krčenja populacij čmrljev ustreza definiciji množičnega izumiranja. "Če se bo upadanje s to hitrostjo nadaljevalo, utegnejo mnoge od teh vrst v nekaj desetletjih za vedno izginiti," je opozoril.

Posledice bi bile zelo resne: "Ker imajo čmrlji družaben življenjski slog in so aktivni že pri nizkih temperaturah, veljajo za izjemno učinkovite opraševalce, uporabljajo pa jih tudi kot opraševalce sadja in zelenjave v kmetijstvu in v vrtnih centrih. Med divjimi čebelami so čmrlji vrsta, ki ima največjo učinkovitost opraševanja," je komentiral Axel Hochkirch z univerze v nemškem Trieru, ki v omenjeni raziskavi ni sodeloval.