Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije praznuje 50 let delovanja

Prvo obrtniško povezovanje v cehe sicer sega v 12. stoletje, tudi kasneje bi za rojstno letnico današnje obrtniške zbornice prav lahko šteli leto 1850, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, vendar pa je ta zbornica z leti postala državna zbornica pretežno velikega gospodarstva.

OZS za svojo šteje zgodovino organizacij, ki so jih ustanovili in vodili obrtniki sami, nezadovoljni z organiziranjem, ki jim ga je predpisovala država. OZS tako kot datum začetka nepretrganega delovanja zbornice beleži 7. december 1969, ko so združenja obrtnikov z več območij po Sloveniji ustanovila Zvezo združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, ki je predhodnica današnje OZS.

Slovenski obrtniki so takrat svojo organizacijo dobili ne le prvi v tedanji skupni državi Jugoslaviji, temveč tudi med prvimi v vzhodnem delu Evrope. Preden so zasebniki leta 1969 ustanovili svojo organizacijo, so morali biti skupaj z velikimi podjetji v gospodarski zbornici, kjer pa niso imeli veliko besede. Zato je bila ustanovitev lastne organizacije tedaj kar pogumno in celo tvegano dejanje, ob jubileju navajajo na OZS.

Cilj prostovoljnega združevanja obrtnikov v letu 1969 je bil, da bi se njihov glas slišal dlje in glasneje. In tudi po pol stoletja cilji ostajajo enaki, to je na vse možne načine pomagati obrtnikom in podjetnikom, da bi ti lažje živeli in delali, je poudaril aktualni predsednik OZS.

Organizacija se je v času od ustanovitve do danes trikrat preimenovala. Prvo desetletje od ustanovitve je bila Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, v obdobju 1979-1991 se je imenovala Zveza obrtnih združenj Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije je bila nato do decembra 2007, od takrat pa je v veljavi današnje poimenovanje.

Med bolj prelomne trenutke v zgodovini zbornice sodi leto 2013, ko je zbornica morala preiti z obveznega na prostovoljno članstvo, kakršno je bilo tudi ob ustanovitvi povezave pred 50 leti. Pred sedmimi leti je zato OZS zabeležila upad članstva, danes pa jih je izmed vseh obrtnikov in podjetnikov, ki so prej bili del obveznega članstva, v zbornico včlanjenih nekaj manj kot polovica. "Kljub temu da smo prostovoljni, ostaja v naših vrstah 25.000 članov, od lani do letos se je k nam včlanilo prek 2000 članov," je za STA povedal predsednik OZS Branko Meh.

Glavne naloge OZS so zastopati obrtnike in podjetnike, jim svetovati, jih izobraževati in informirati, prav tako med naloge sodi promoviranje izdelkov in storitev članov zbornice ter nadaljnje povezovanje na različnih ravneh in pri različnih projektih. Na lokalni ravni so obrtniki in podjetniki povezani v 62 območnih obrtno-podjetniških zbornic. OZS je tudi izvajalka mnogih javnih pooblastil, ki jih je nanjo prenesla država. Najpomembnejša so pooblastila za izdajanje obrtnih dovoljenj, vodenje obrtnega registra, izdajanje licenc za avtoprevoznike, delitev dovolilnic za mednarodni promet in izvajanje mojstrskih izpitov.

Trenutno med najbolj pereča nerešena vprašanja, s katerimi se spopada področje obrti in podjetništva, sodijo poklicne bolezni, regresni zahtevki in številne birokratske ovire, ki po Mehovem mnenju otežujejo razvoj obrti in podjetništva. Pereča nerešena vprašanja so povezana tudi z ravnanjem z embalažo.

OZS bo 50-letnico delovanja obeležila v četrtek v Grand hotelu Union v Ljubljani, častni pokrovitelj dogodka pa je predsednik republike Borut Pahor. Slovesnost ob praznovanju jubileja bo nadgradil izbor že 17. obrtnika leta in 27. podjetnika leta. Na dogodku pa bodo razglasili tudi najstarejšega obrtnika leta in podelili mojstrske diplome 19. generaciji mojstric in mojstrov.