znanost 28.11.2019 17:44

Podpisnice strategije EU za Alpe na letnem srečanju v Milanu

Milano, 28. novembra - Države podpisnice strategije EU za alpsko regijo so v ospredje tokratnega letnega srečanja, ki poteka v Milanu, postavile boj proti podnebnim spremembam. S skupnimi projekti želijo spodbuditi sodelovanje v regiji, predvsem pa mlade privabiti k oblikovanju politik za razvoj zelenega gospodarstva.

Letošnji forum predstavnikov sedmih držav, podpisnic strategije EU za alpsko regijo (Eusalp), se je začel z zasedanjem generalne skupščine. Slovenijo na forumu zastopa v. d. generalne direktorice za evropske zadeve na zunanjem ministrstvu Barbara Sušnik.

V nagovoru udeležencem je izpostavila dosežke in izzive strategije EU za alpsko regijo od njene ustanovitve leta 2016 na Brdu pri Kranju in prvega predsedovanja Slovenije do danes, ko je med ključnimi izzivi tudi umeščanje makroregionalnih vsebin v načrtovanje in izvajanje finančnih mehanizmov EU za obdobje 2021-2027.

Poudarila je, da morajo makroregionalne strategije približati evropske politike prebivalcem, ki EU pogosto vidijo le kot birokratski sistem brez pravih povezav z njimi in njihovimi potrebami, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Makroregionalne strategije, ki delujejo povezovalno, so zato model sodelovanja za prihodnost in novo Evropo. Ključne bodo tudi pri udejanjanju zelenega dogovora za novo EU, ki ga je predlagala nova predsednica Evropske komisije. Slovenija, ki usmerja delo strategije Eusalp na področju ekološke povezljivosti in vzpostavitve zelenih koridorjev, bo imela pri tem odgovorno nalogo.

Rdeča nit razprave na generalni skupščini je bila vloga mladih, ki je stalnica v delovanju strategije. Mlade Evropejce so povabili tudi k sodelovanju na hekatonu za Alpe, na katerem so razpravljali o strateški vlogi gorskih območij za trajnostni razvoj celotne alpske makroregije.

V okviru dogodka so organizirali tudi tridnevno delavnico o oblikovanju alpskega prostora, na kateri je sodelovala tudi skupina dijakov iz idrijske Gimnazije Jurija Vege.

Med govorci na forumu je bil tudi upokojeni astronavt Evropske vesoljske agencije (ESA) Paolo Nespoli, ki je na misiji iz vesolja posnel okrog pol milijona posnetkov Zemljinega obličja. Opozoril je, da moramo na okolje gledati iz širše perspektive. Posledice človekovih dejanj in onesnaževanja so namreč vidne iz vesolja.

Italijanski astronavt na svojem profilu na družbenem omrežju Twitter še vedno objavlja fotografije Zemljinega obličja, ki jih je posnel, ko je bil na Mednarodni vesoljski postaji. "Imam jih kar nekaj. V letu dni se jih je nabralo okrog 500.000," je dejal v Milanu, kjer je v svojem predavanju pokazal, kako je Zemlja vidna iz vesolja. Pri tem je postregel predvsem s fotografijami, ki kažejo na posledice delovanja človeka.

Delo astronavta je strukturirano med sedmo uro zjutraj in sedmo zvečer, potem pa imajo "čas zase", pri tem pa ne prav veliko možnosti izbire, kaj početi. "Kaj naj počneš? Gledaš navzdol. Ena izmed značilnosti tega, da si na vesoljski postaji je, da vedno gledaš navzdol na Zemljo," je pojasnil.

Zato se je Nespoli začel ukvarjati s fotografiranjem Zemljinega obličja, fotografije pa je v prostem času objavljal na Twitterju. Očarale so ga Alpe, zmotilo pa, ko je ugotovil, da je Italija ponoči ena bolj osvetljenih držav.

Poleg tega je s svojimi fotografijami opozoril na pogosto prisoten smog v Milanu, pa tudi druge posledice človeškega delovanja na naravo. "Morali bi pogledati z distance celoten prostor, v katerem živimo. Spremeniti moramo svoj pogled na naravo in okolje," je dejal.

"Gre za pomembne zadeve," je dejal o človeških posegih v naravo, ki jih je lahko opazoval iz vesolja. Med drugim je opozoril na gradnjo umetnih otokov na koralnih grebenih in človeško poseganje v struge rek, ki je vidno celo iz fotografij, posnetih na Mednarodni vesoljski postaji. "Puščave so neverjetne, poskrbeti pa moramo, da take tudi ostanejo," je pozval.

"Ne zavedamo se, kako s svojim delovanjem vplivamo na svet okrog sebe. To je precej bolj očitno, ko Zemljo opazuješ iz vesolja - ponoči vidiš, kako osvetljen je naš svet, čez dan lahko vidiš, kako uničujemo koralne grebene," je dodal.

Eusalp je ena od makroregionalnih strategij EU, v njej pa sodelujejo Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Slovenija, Liechtenstein in Švica. Njen namen je spodbuditi skupne ukrepe in tesnejše povezovanje v omrežja na področju raziskav in inovacij, razvoja poslovanja, mobilnosti, okolja, energije in širše.