Evropski parlament razglasil podnebne izredne razmere

Strasbourg, 28. novembra - Evropski poslanci so danes na zasedanju v Strasbourgu sprejeli resolucijo o razglasitvi podnebnih in okoljskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Za v veliki meri simbolično resolucijo je glasovalo 429 poslancev, 225 jih je bilo proti, 19 pa se jih je vzdržalo.

V resoluciji, sprejeti pred konferenco ZN o podnebnih spremembah, ki bo med 2. in 13. decembrom potekala v Madridu, evropski poslanci od Evropske komisije zahtevajo zagotovila, da bodo vsi relevantni zakonodajni in proračunski predlogi popolnoma skladni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

V ločeni resoluciji parlament poziva EU, naj čim prej in najpozneje do leta 2050 konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Poslanci so obenem novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.

Evropski poslanci so v resoluciji poudarili, da sedanje ambicije na področjih letalskega in ladijskega prometa za zmanjšanje izpustov niso zadostne. Vse države članice bi morale izpuste iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa vključiti v svoje nacionalne načrte. Obenem so Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga vključitev pomorskega sektorja v shemo EU za trgovanje z emisijami.

Kot poudarja resolucija, bi morale države EU vsaj podvojiti svoje prispevke v Zeleni podnebni sklad. Države članice so največje javne financerke podnebnih ukrepov, zato bi proračun EU moral v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti unije. Poslanci prav tako ugotavljajo, da obljube razvitih držav ne bodo dosegle skupnega cilja prispevkov v višini 100 milijard ameriških dolarjev letno po letu 2020.

Evropski poslanci so hkrati pozvali vse države članice EU, naj do leta 2020 postopoma ukinejo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva.

Evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (EPP/SLS) je v sredo v razpravi o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah poudaril nujnost zagotovitve ustreznih ukrepov zaradi podnebnih sprememb in o prehodu v nizkoogljično EU, ki bi kot takšna lahko postala zgled ostalim svetovnim gospodarskim velesilam.

Opozoril je, da lahko posledice podnebnih sprememb vidimo vsak dan, že ko gledamo poplave in požare, bodisi v Benetkah ali v Izoli in Piranu. "Enostavno je razglasiti izredne podnebne razmere, vendar moramo narediti dosti več. Najti moramo nove tehnologije, nove priložnosti za podjetništvo in za znanost. Za to moramo zagotoviti tudi sredstva v proračunih. Ljudem smo dolžni razložiti ukrepe, ki bodo sledili," dejal Bogovič.

Pozval je tudi k ustreznim odgovorom na področju energetike in zahteval odgovor na vprašanje, kako se bo zagotovilo nizkoogljično energijo z obnovljivimi viri in jedrsko energijo. Izpostavil je tudi področji kmetijstva in prometa ter nujo po oblikovanju ustreznih in hkrati racionalnih rešitev, da se bodo ljudje zavedali potrebnih sprememb na teh področjih in jih bodo tudi podprli, so sporočili iz Bogovičeve pisarne.

Tanja Fajon (S&D/SD) je ob sprejetju resolucije poudarila, da so evropski socialisti na čelu prizadevanj, da z vsemi napori in ukrepi zaustavimo uničujoče posledice globalnega segrevanja. "Zato je današnja odločitev pomemben znak, da bo Evropska unija podnebno krizo obravnavala kot nujnost največje prioritete. To ni le simbolna poteza, ampak prvi korak za to, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje," je dejala.

Irena Joveva (RE/LMŠ) je poudarila, da je skrajni čas, da se konkretneje soočimo s podnebnimi spremembami, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi temu, da prehod v izključno obnovljive vire ne prizadene evropske konkurenčnosti in prebivalstva. Resolucija Evropskega parlamenta po njenem mnenju podaja odločno politično sporočilo unije pred podnebno konferenco v Madridu. Želi si, da bi tudi mednarodna skupnost podprla tako ambiciozen projekt, saj "naša dejanja neposredno vplivajo na naša življenja in življenja vseh prihodnjih generacij", so sporočili iz pisarne evropske poslanke.

Resolucijo o razglasitvi podnebnih izrednih razmer je minuli teden predlagala politična skupina liberalcev, in sicer zaradi stalnega naraščanja globalnih temperatur, najvišjih ravni emisij toplogrednih plinov in ekstremnih vremenskih pojavov po vsej Evropi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Številne države in mesta po svetu so se že odločili za takšen korak in razglasili podnebne izredne razmere.

Resolucija je bolj kot ne simbolične narave, zato so nekateri poslanci zelenih in levice pozvali k sprejetju dokumenta, ki bi imel dejanske posledice.

Oxfordski slovar je besedno zvezo "podnebne izredne razmere" razglasil za besedo leta. Frazo je definiral kot razmere, v katerih je potrebno nujno ukrepanje za zmanjšanje ali zaustavitev podnebnih sprememb in v izogib potencialno nepovratne okoljske škode, ki bi bila njihova posledica.