Podjetja 28.11.2019 13:43

V Ljubljani o izzivih za krepitev internacionalizacije slovenskega gospodarstva

Ljubljana, 28. novembra - V Ljubljani je danes potekal dogodek o strateški nujnosti krepitve internacionalizacije, ki so ga pripravili Francosko-slovenski poslovni klub, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), agencija Spirit in francosko veleposlaništvo. Razprava se je vrtela okoli dosedanjih dosežkov Slovenije na tem področju in izzivov za nadaljnjo internacionalizacijo.

Kot je v uvodu povedal predsednik ne dolgo nazaj ustanovljenega Francosko-slovenskega poslovnega kluba in generalni direktor družbe Aquasystems Leon Lozar, se ob koncu leta ob številnih dobrih podatkih pojavljajo tudi opozorilni signali glede potrebe po hitrejši rasti produktivnosti, dodane vrednosti ter izdatkov za raziskave in razvoj, pospešitvi energetskega prehoda ter povečanja deleža visokotehnoloških panog v izvozu.

V klubu se želijo izogniti besedi kriza, a slovensko gospodarstvo po Lozarjevih besedah potrebuje korak navzgor k višji dodani vrednosti in boljši tehnološki strukturi. "Moramo narediti prave stvari in prave stvari moramo narediti na pravi način," je dejal.

Vodja analitike na zbornici Bojan Ivanc je spomnil, da je Slovenija industrijska država, saj je delež predelovalne industrije v bruto dodani vrednosti skupaj s Češko in Nemčijo najvišji v Evropi in se še krepi. Izpostavil je nekatera pozitivna gibanja v industrijski proizvodnji, izvozu, produktivnosti dela ter tudi vlaganjih v raziskave in razvoj v zadnjih desetih letih.

A kljub temu po njegovih besedah še vedno velja, da je velik del zabeležene rasti izvoza in industrijske proizvodnje posledica rasti količin, manjši del pa odpade na dvig kakovosti, torej na ustvarjeno dodano vrednost. V tem se torej skriva izziv za prihodnost.

Ivanc priložnosti za krepitev internacionalizacije in nove tuje neposredne naložbe vidi tudi v novih tehnoloških sektorjih, npr. sektorju blockchain tehnologij, a slovenska zakonodaja temu po njegovih besedah ne sledi, zato obstaja veliko tveganje, da se bo ta potencial preselil.

Medtem ko je Slovenija zadnja leta zelo privlačna za nakupe v okviru privatizacije in prevzeme, pa so pri začetnih tujih naložbah postopki od načrtov do izvedbe še vedno predolgi, je opozoril in dodal, da je vse večja težava tudi pomanjkanje kvalificiranih kadrov. Slovenija je zato bolj privlačna za manjše naložbe.

Matej Skočir z gospodarskega ministrstva je spomnil, da je Slovenija še vedno med članicami EU z najnižjim deležem teh naložb v BDP. Skupna vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji v zadnjih letih sicer konstantno raste, letos bi lahko dosegla okoli 16 milijard evrov. Do določene mere smo lahko zadovoljni, je ugotavljal Skočir, a prostor za rast obstaja, pri čemer vsaj na kratki rok računa na nove naložbe obstoječih tujih vlagateljev v Sloveniji.

Priložnost za Slovenijo so po njegovem mnenju tudi številna degradirana območja, ki predstavljajo potencial za začetne TNI, pa tudi občine se bodo morale bolj aktivirati in specializirati za določene naložbe.

Anže Burger z ljubljanske fakultete za družbene vede se je medtem posvetil vprašanju političnega tveganja za vlagatelje. To v zadnjih letih v Evropi in svetu postaja vse pomembnejše in dobiva nove oblike.

Slovenija sicer velja za nizko tvegano državo, ko gre za politično tveganje, je pa Burger opozoril na nove oblike tveganj, ki se skrivajo v krepitvi vloge lokalnih, regionalnih ali nevladnih akterjev, medijev, potrošnikov in korupciji v javnem sektorju. Nekaj primerov tega je bilo v zadnjih letih tudi v Sloveniji.

Tuji vlagatelji se bodo morali na to novo realnost prilagoditi, za države, ki želijo naložbe privabiti, pa velja, da jim lahko pri veliki konkurenci že vsaka manjša sprememba v tveganju škodi. Je pa za Slovenijo po Burgerjevih besedah potencialna težava tudi to, da se tuje neposredne naložbe v EU večinoma koncentrirajo v določenih mestih oz. regijah.

V nadaljevanju so dobre prakse svojih podjetij predstavili direktor Renault Nissan Slovenija Francois Delion, prvi mož Steklarne Hrastnik Peter Čas in direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič.

Zadnji je npr. izpostavil številne koristi za družbo po tistem, ko jo je leta 2013 prevzel francoski Lactalis ter so postali del ene največjih globalnih skupin na področju mleka in mlečnih izdelkov. Od 2013 je tako podjetje za 15 odstotkov povečalo odkupe lokalnega mleka, rast števila zaposlenih je bila 11-odstotna, rast prodaje 16-odstotna, od 1,2 milijona evrov izgube so prešli na 10 milijonov evrov evrov dobička, rast dodane vrednosti na zaposlenega je bila skoraj 50-odstotna.

Je bil pa Žnidarič kritičen do nekaterih enostranskih političnih ukrepov, ki škodijo konkurenčnosti Slovenije. Zaradi administrativnega dviga minimalne plače je bila tako npr. rast plač v podjetju v zadnjih dveh letih skoraj 22-odstotna, rast produktivnosti pa le okoli šestodstotna. To bo pomemben element pri odločanju skupine o lokaciji nadaljnjih naložb, je opozoril.

Ob tem po njegovih besedah niso težava višje plače, ampak njihova obremenitev. Prepričan je, da bi se morali vlada in socialni partnerji več pogovarjati in to početi mimo medijev ter najti rešitve, da Slovenija ne izgubi konkurenčnosti.