Raziskava: Evropejci želijo zavarovati okolje, a jih skrbi za denarnice

Bruselj, 27. novembra - Evropejci želijo zavarovati okolje, a na osebni ravni jih skrbijo zlasti vse večji življenjski stroški in službe, ugotavljajo avtorji javnomnenjske raziskave fundacije Bertelsmann o pričakovanjih Evropejcev ob začetku mandata nove Evropske komisije, ki bo predvidoma začela delati 1. decembra.

V odgovorih na vprašanje, kaj je ključna prednostna naloga za EU, se je na prvo mesto uvrstilo okolje. Obenem približno polovica vprašanih izpostavlja, da jih trenutno na osebni ravni najbolj skrbi rast življenjskih stroškov.

To je glavna ugotovitev nove javnomnenjske raziskave "eupinions", s katero fundacija Bertelsmann preverja mnenja državljanov o aktualnih temah v EU. Tokratno so opravili junija letos v šestih največjih članicah unije (brez Velike Britanije), izprašali so 12.123 ljudi.

Pri preverjanju, kaj so za Evropejce najpomembnejše prednostne naloge unije, je okolje dobilo 40 odstotkov glasov, sledijo delovna mesta s 34 odstotki in socialna varnost s 23 odstotki.

So pa med članicami precejšnje razlike. Medtem ko Nemci, Francozi in Nizozemci postavljajo na prvo mesto zaščito okolja, so za Italijane, Špance in Poljake delovna mesta bistveno pomembnejša od okolja.

Za okolje skrbi zlasti Evropejce, stare od 16 do 25 let. Mlade zelo skrbi tudi osamljenost, in sicer dvakrat bolj kot Evropejce v starostni skupini od 46 do 65 let. Socialna varnost pa najbolj skrbi Evropejce, stare med 56 in 65 let, mlade pa bistveno manj.

Avtorji raziskave izpostavljajo tudi podatek, da političen radikalizem skrbi 28 odstotkov Nemcev, kar je bistveno več kot v sosedah Nemčije.

Na vrhu seznama osebnih skrbi je vse dražje življenje, ki je temeljna skrb za 51 odstotkov vprašanih. Najmočnejša je ta skrb na Poljskem in v Franciji, najšibkejša pa v Nemčiji. Sledijo skrb za zdravje, negotovost glede služb in kriminal.

Pogled na EU, sodeč po raziskavi, ostaja pretežno pozitiven. 54 odstotkov vprašanih podpira večjo integracijo in polovica jih je optimističnih glede prihodnosti. Največ podpore ima EU v državah, kjer ljudi najbolj skrbi za delovna mesta.

Italijani na primer močno podpirajo poglabljanje politične in gospodarske integracije, vendar pa je zanje najmanj verjetno, da bodo v pogovoru s prijatelji govorili pozitivno o EU, izpostavljajo avtorji kot zanimivost.

Na vprašanja o prihodnjem razvoju EU je 35 odstotkov vprašanih - največ v Franciji - odgovorilo, da je verjetnih še več izstopov iz unije po vzoru brexita, 31 odstotkov - največ v Nemčiji - jih pričakuje integracijo različnih hitrosti. Petina meni, da bodo stvari ostale enake, devet odstotkov pa, da EU v prihodnje ne bo več obstajala.

Avtorica raziskave in vodja projekta "eupinions" Isabell Hoffmann izpostavlja, da je Evropejce treba prepričati, da skupna evropska politika prinaša dodano vrednost, obenem pa pojasniti, da naslavljanje vseh njihovih skrbi ni v pristojnosti Evropske komisije.

Ob tem poudarja, da bo nova komisija morala dokazati zmožnost spopadanja s perečimi političnimi temami, kot so podnebne spremembe, upočasnjevanje gospodarske rasti, migracije in spodkopavanje vladavine prava, in to v izjemno razdrobljenem političnem okolju.

Ključno pri tem bo odzivanje na skrbi državljanov z vse večjimi pričakovanji in vse manjšim zaupanjem v zmožnost politike, da ustrezno odgovori na njihove skrbi, zato je treba najprej razumeti, kaj Evropejci hočejo, pojasnjujejo avtorji raziskave.