Pot miru od Alp do Jadrana tudi priložnost za turistični razvoj

Pot miru od Alp do Jadrana je turistični projekt, je širši projekt sodelovanja vseh narodov, je kulturno sodelovanje in obnavljanje kulturne dediščine, ima raziskovalne in študijske cilje, je prepričana Klavora.

Ideja Poti miru se na območjih Slovenije, Italije in Avstrije, kjer je prisotna dediščina prve svetovne vojne, razvija že več kot 20 let. Zato so na konferenci pobudniki in partnerji čezmejnega projekta WALKofPEACE (Pot miru) predstavili poslanstvo, vizijo in aktivnosti za nadaljnji razvoj znamke Walk of Peace ter povečanje njene prepoznavnosti v evropskem prostoru.

Projekt se zavzema za ohranjanje in promocijo zgodovinske dediščine prve svetovne vojne na Poti miru, prenovo muzejev in informacijskih centrov, zagotavljanje vzdrževalnih del na trasi Poti miru in muzejev na prostem, pripravo novih turističnih zgibank in spletne strani, izobraževanje za različne ciljne skupine za razvoj nove turistične ponudbe, popis padlih vojakov vzdolž nekdanje soške fronte in druge študijsko-raziskovalne aktivnosti ter pripravo novih razstav, kulturnih dogodkov in konferenc.

V projekt je vključenih deset partnerjev, po pet iz Slovenije in Italije. Po besedah Klavore trenutno izvajajo izobraževalno-raziskovalne vsebine, to sta popis padlih vojakov v prvi svetovni vojni in vojakov, ki so bili tudi umetniki, ter obnova krajev po prvi svetovni vojni.

"Dodelujemo traso Poti miru, tako da bo nova trasa dolga okrog 400 kilometrov, obnavlja se dediščina, pripravlja dokumentacija za ureditev informacijskih centrov na Poti miru v Kobaridu, na Sabotinu, Cerju, Debeli Griži in Sredipolju (Redipuglii), pripravljamo pa tudi že nov promocijski material," je še povedala.

Doslej urejene točke in celotna pot so zelo obiskani, najbolj med njimi Kobariški muzej in posamezni muzeji na prostem. Z novimi in dodatnimi vsebinami pa bo število obiskovalcev zagotovo še naraslo.

Dolgoročen cilj pa je vpis Poti miru na seznam kulturne dediščine pri Unescu, saj verjamejo, da si s svojo zgodbo in močno sporočilnostjo zasluži tudi svetovno prepoznavnost.

Slovenija je lani postala del mednarodne skupine strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vojno dediščino 20. stoletja. "Prvo srečanje bo sredi decembra, od tega srečanja pa je odvisna nadaljnja usoda za vpis Poti miru na Unescov seznam. Mi smo pripravili vse potrebno, kar smo lahko, tehnični del dosjeja, verjamem pa, da bomo ob podpori peljali ta projekt lahko tudi naprej," je zaključila Klavora.