25.11.2019 14:17

Mladi za podnebno pravičnost ne želijo 'slovenske Grete'

Ljubljana, 25. novembra - Gibanje Mladi za podnebno pravičnost ne želi ustvariti 'slovenske Grete'. "Imamo gibanje enakovrednih posameznikov brez enega šefa, brez ene Grete, ki bi jo kazali vsepovsod," je pojasnil Primož Turnšek iz gibanja. Ljudje se namreč v primeru izpostavljanja ene osebe pogosto več ukvarjajo s to osebo kot njenim sporočilom, opažajo.

Na Slovenskih razvojnih dnevih, ki potekajo danes v Ljubljani in so namenjeni okoljskim temam, se je odvila okrogla miza o mladih in podnebni politiki. Pri tem je predstavnik gibanja Mladi za podnebno pravičnost Turnšek izpostavil paradoks, da se odločevalci pogosto nanje obračajo z vprašanji o ukrepih in politikah.

"Večino gibanja Mladi za podnebno pravičnost sestavljajo študenti in dijaki, torej osebe v procesu izobraževanja. Hkrati pa nas sprašujejo po rešitvah, kot da smo strokovnjaki," je dejal Turnšek. "Ljudem težko dopovemo, da dijaki in študenti ne moremo pisati zakonov in strategij za razvoj države. Na te stvari se odzivamo in se pri tem učimo, tudi sodelujemo s strokovnjaki, a vseeno je to zanimiv pojav," je dejal.

Od medijev pa so od samega začetka dobivali vprašanja, kdo je 'slovenska Greta' - torej slovenska različica mlade švedske aktivistke Grete Thunberg, ki je postala mednarodni obraz podnebnih protestov mladih. Izpostavljanju ene same osebe se v gibanju aktivno upirajo. Turnšek je ob tem izpostavil "frustracijo Grete, da se mediji več ukvarjajo z njo in tem, kar naredi, kot pa z njenim sporočilom in problemom, ki ga izpostavlja".

Podnebna strokovnjakinja Lučka Kajfež Bogataj je ocenila, da so mladi pri opozarjanju na probleme podnebnih sprememb še premalo aktivni. "Dva protesta v skoraj enem letu sta premalo," je dejala in spomnila na vedno nove politične teme, ki hitro izrinejo podnebne spremembe z naslovnic. Sicer pa je mlade opozorila, naj ne verjamejo prehitro všečnim političnim gestam. "Politiki se zavedajo, kdo so njihovi bodoči volivci," je dejala.

Turnšek je zagotovil, da so do različnih političnih pobud skeptični. "Naša vloga je, da ostanemo v opoziciji in nastavljamo ogledalo oz. kritiko," je menil. Dodal je še, da politiki njihovo gibanje sicer vključujejo v določene odločevalske procese, "a dokumenti, ki se sprejemajo, in zakonodaja, ki se piše, je za nas v veliki večini primerov premalo ambiciozna". Med drugim se po oceni gibanja v Sloveniji v luči podnebnih sprememb denimo premalo govori o kmetijstvu.

Tudi podnebni strokovnjak Andrej Kranjc je poudaril, da aktivnosti mladih ne smejo biti le trenutna zadeva, saj bodo v tem primeru politiki zgolj počakali, da to mine. Hkrati pa je poudaril, da je pri naslavljanju podnebnih sprememb nujna sprememba osebnega načina življenja. Pri tem se včasih nismo pripravljeni odreči dopustovanju pod palmami, hkrati pa smo ponosni nase, ker ločujemo smeti, je ponazoril.

Turnšek je zatrdil, da mnogi mladi že aktivno spreminjajo svoj življenjski slog, denimo z zmanjševanjem količine zaužitega mesa in nakupovanjem oblačil iz druge roke. Medtem ko so spremembe v lastnem okolju nujne, pa potrebujemo tudi sistemske spremembe, je podčrtal ob tem. "Naš gospodarski model zahteva neskončno rast na planetu z omejenimi viri," je izpostavil.

Kajfež Bogatajeva je prepričana, da lahko mladi še bolj kot na politike vplivajo na svoje starše in stare starše. "Če bi na ulice prišli z njimi, bi dosegli kritično maso. Ta je v veliki meri odvisna od velikosti trga pred parlamentom," je izpostavila. Starši se o podnebnih spremembah niso učili v šolah, večinoma niti v odraslem življenju, je še spomnila in mlade pozvala, naj jih izobrazijo.

Klimatologinja je sicer kot enega ključnih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam izpostavila ogljični davek. "To je najbolj enostaven in najbolj učinkovit instrument za spremembe," je dejala. Politiki pa bodo tudi s sprejemanjem takih ukrepov lahko preživeli naslednje volitve, če bodo aktivirali mlade, ki sedaj ne volijo, je dodala.

Opozorila pa je še na problematiko podnebnih beguncev. Po konservativnih ocenah bo teh do sredine stoletja 50 milijonov, še bolj realno pa 250 milijonov. "Če samo polovica teh pride nenačrtovano v Evropo, bo situacija izjemno pereča," je posvarila in dodala, da take množice ne bo zadržala nobena ograja. Tem ljudem bo "dobesedno zmanjkalo tal pod nogami," je opozorila in pozvala k nujnemu iskanju rešitev, še preden begunci potrkajo na naša vrata.

V Ljubljani se danes z razpravami o mladih in podnebnih spremembah ter o krožnem gospodarstvu odvijajo 10. Slovenski razvojni dnevi, ki so tokrat posvečeni s podnebnimi spremembami povezanim izzivom mednarodnega razvojnega sodelovanja. Skupaj jih pripravljata ministrstvi za zunanje zadeve ter za okolje in prostor.