znanost 20.11.2019 21:00

Zoisovi nagradi za življenjsko delo Alenki Šelih in Josipu Globevniku

Ljubljana, 20. novembra - Pravnica Alenka Šelih in matematik Josip Globevnik sta letošnja prejemnika Zoisovih nagrad za življenjsko delo, najvišje državne nagrade na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Nagradi so z ostalimi Zoisovimi nagradami in priznanji, Puhovimi nagradami ter priznanjem ambasador znanosti Republike Slovenije podelili na slovesnosti v Ljubljani.

Ljubljana, GH Union.
Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasador znanosti RS.
Pravnica Alenka Šelih in matematik Josip Globevnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, GH Union.
Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasador znanosti RS.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, GH Union.
Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasador znanosti RS.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, GH Union.
Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasador znanosti RS.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Alenka Šelih je profesorica ljubljanske pravne fakultete, ki že več kot pet desetletij deluje na področju kazenskopravnih in kriminoloških znanosti. Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, je njeno znanstveno vodilo, "kako urediti državno represivno odzivanje na različna deviantna ravnanja tako, da bo kazensko pravo predstavljalo notranje uravnovešen, pravičen, racionalen in učinkovit sistem".

Vodila je več kot 20 raziskav in z njihovimi ugotovitvami in znanstvenimi razpravami utirila pot uvajanju novosti v kaznovalno pravo. Nosilna usmeritev je, da se je treba na kriminaliteto odzivati racionalno in humano.

"Akademikinja Šelih uživa izjemno velik ugled v domači in tuji javnosti. Za izredno članico SAZU je bila izvoljena maja 1997, za redno pa junija 2003. Od 2009 do 2018 je bila članica izvršnega odbora Mednarodne mreže za človekove pravice. Od 2011 je članica Evropske akademije (Academia Europaea) s sedežem v Londonu," je še zapisano v obrazložitvi.

Josip Globevnik pa se je po navedbah v obrazložitvi po doktoratu na Univerzi v Ljubljani leta 1972 intenzivno usmeril v raziskovalno delo na področju kompleksne analize, ki je del matematične analize in je kot prvi Slovenec po akademiku Josipu Plemlju navezal vrsto tesnih stikov s tujimi raziskovalci na tem področju.

"Od tedaj je bil vodilni slovenski strokovnjak na svojem področju. Okrog njega se je oblikovala raziskovalna skupina za kompleksno analizo, ki je danes osrednja skupina na področju matematične analize v Sloveniji in predstavlja jedro programske skupine Analiza in geometrija."

Njegovo raziskovalno delo je bilo pionirsko na več pomembnih področjih in je vodilo v nove smeri raziskovanja, ki so danes zelo aktualne. Objavil je 115 originalnih znanstvenih del v mednarodnih matematični revijah, od tega veliko večino v visokokakovostnih revijah, vrsta njegovih del pa je objavljenih v najelitnejših matematičnih revijah. Poleg tega je "številnim mladim matematikom širokogrudno pomagal odpirati vrata v svet z vzpodbujanjem in s priporočili za študij na dobrih tujih univerzah. Ta njegov prispevek k razvoju slovenske znanosti je prav tako pomemben kot vrhunski raziskovalni dosežki".

Podelili so tudi Puhovo nagrado za življenjsko delo, ki je namenjena za dosežke, ki so prispevali h gospodarskemu oziroma družbenemu razvoju ter gospodarsko učinkoviti družbi v Sloveniji. Letos jo je prejel Marko Jagodič, "že več kot 50 let ena od vodilnih osebnosti v razvoju elektrotehnike, še posebej telekomunikacijske stroke v Sloveniji".

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije pa je za vrhunske dosežke v slovenističnem jezikoslovju in promocijo slovenščine, slovenistike in Slovenije v Združenih državah Amerike prejel Marc L. Greenberg, profesor na Univerzi v Kansasu.

"Nagrajenec pooseblja skrb za poučevanje slovenščine v vseh njenih razsežnostih. V letih 1991 in 1992 je bil eden tistih ameriških intelektualcev, ki so s svojimi dejanji pripomogli k hitremu priznanju naše mlade države, še vedno pa z neutrudnim raziskovanjem in predstavljanjem slovenskega jezika in kulture spodbuja zanimanje zanju v strokovni in širši javnosti v Združenih državah Amerike in v slavističnih skupnostih izven njenih meja."

Poleg nagrad za življenjsko delo ter priznanja ambasador znanosti so podelili tudi tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke ter eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Slednjo so prejeli Hubert Kosler, Erih Arko, Damjan Širaj, Matija Jezeršek in Niko Herakovič za sodelovanje, s katerim so dosegli vrhunske rezultate pri vpeljavi novih znanstvenih dosežkov v razvoj in proizvodnjo industrijskih robotskih tehnologij in izvedbeni odličnosti, vključno z integracijo laserskih tehnologij v proizvodne procese ter nadgradnjo digitalizacije proizvodnje na načelih pametne tovarne.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju rabe stabilnih izotopov v interdisciplinarnih raziskavah je prejela Nives Ogrinc z Instituta Jožef Stefan (IJS), Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kriptografije in diskretne matematike je prejel matematik Enes Pasalic, Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti pa profseor fizike na Univerzi v Ljubljani Denis Arčon.

Zoisovo priznanje za izvirne dosežke na področju fizikalne biokemije je prejel Jurij Lah z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, priznanje za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije je prejel Boris Rogelj z IJS, priznanje za pomembne dosežke na področju teorije grafov je šlo v roke Boštjanu Brešarju z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko, priznanje za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije Matevžu Dularju z ljubljanske fakultete za strojništvo, priznanje za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi Mihi Ravniku z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, priznanje za pomembne znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu pa Matjažu Dolšku z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Prejemnike nagrad je sicer nagovoril tudi predsednik DZ Dejan Židan, ki je dejal da ti s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatijo zakladnico znanja in neutrudno iščejo rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa, ki jih ni malo.