Mediji 21.11.2019 12:17

Iz osrednjih slovenskih medijev zagotovila o ohranjanju dopisniških mrež

piše Bojan Šuštar

Ljubljana, 21. novembra - Med prvimi žrtvami varčevanja v nacionalnih medijih so pogosto dopisniške mreže, čeprav je po opozorilih stroke njihov pomen za kakovost medija nedvoumen. Tudi osrednji slovenski mediji se zadnja leta soočajo z zaostrenimi razmerami na trgu, a njihova vodstva zagotavljajo, da je lokalna informacija zanje pomembna.

Ljubljana. Mediji, novinarji. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Mediji, novinarji.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

V globalnem medijskem prostoru negativni trend krčenja dopisniških mrež

Predstojnik katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jernej Amon Prodnik je pojasnil, da smo v globalnem medijskem prostoru, čigar usodo deli tudi Slovenija, priča negativnemu trendu krčenja dopisniških mrež. Po njegovem mnenju je na kratki rok za lastnike časopisov takšna racionalizacija poslovanja morda smiselna, a dolgoročno vodi kvečjemu v spiralo dodatnega izgubljanja bralcev in prihodkov.

"V časopisih zaradi padanja naklad in oglaševalskih prihodkov vodstva krčijo število dopisnikov, da bi ohranila dobičkonosnost medija. V primeru radiev je zadnja leta prihajalo do prevzemov lokalnih radijskih postaj, tako da so se ustvarile večje radijske mreže, za katere je preprosto ceneje, če nimajo lokalnih novic," je opozoril.

Po njegovih besedah so torej razlogi za zmanjševanje števila dopisnikov predvsem ekonomski: "Najbrž se bo na kratek rok ta trend nadaljeval, ampak bistveno bolj se vodstva medijev v dopisniške mreže ne morejo več zažirati, ker so že sedaj opustošene. Večjo iniciativo bi v tem pogledu morala odigrati javna radiotelevizija in še dodatno okrepiti svoja lokalna dopisništva."

Za zmanjševanje števila dopisnikov poleg varčevanja tudi drugi razlogi

Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek se strinja, da zlasti pri tiskanih medijih krčenje dopisniških mrež deloma "poteka ob presojah stroškov in koristi, ali se torej še izplača imeti zaposlene na določenih območjih. Hkrati gre tudi za uredniške odločitve, da so določena okolja nepomembna in se jih ne pokriva."

Po njenih besedah je razlog tudi v krepitvi sodelovanja nacionalnih z lokalnimi mediji. Opozorila je, da je lahko posledica naročanja člankov pri lokalnih medijih slabša kakovost informiranja, po drugi strani pa na ta način lokalni mediji pridobivajo na pomenu: "Dobrega dopisnika, ki je vpet v svoje okolje in ki zna lokalne teme povezati s širšimi vidiki, ni mogoče kar tako kakovostno nadomestiti."

"Dobra zgodba iz lokalnega okolja bi si vedno morala utreti pot, uredništva jo morajo prepoznati, pa ne le takrat, ko gre za naravne katastrofe ali za sporadične, občasne dogodke, ki se jih nato sistematično niti ne spremlja," je poudarila. Ob tem je bila kritična do občinskih glasil, ki po njenem mnenju služijo predvsem promociji lokalnih oblasti, kar pa je skregano z naravo in bistvom novinarstva.

"Občine ne bi smele biti izdajateljice medijev," je prepričana Lesjak Tuškova. Po besedah Amona Prodnika pa gre pri občinskih glasilih kvečjemu za simptom trenda v medijski krajini, ko so mediji vedno bolj podrejeni partikularnim interesom: "Poleg tega pa so glasila neposredno podrejena občinskemu svetu ali kar županu, v interesu teh akterjev pa zagotovo ni, da bi jim gledali pod prste."

Opozorila o ključni vlogi RTVS pri poročanju iz lokalnih okolij

Tudi Lesjak Tuškova je ocenila, da je ključen in najbolj odgovoren medij za ohranjanje dopisniške mreže pri nas Radiotelevizija Slovenija, pomembna pa se ji zdi tudi vloga Slovenske tiskovne agencije, ker je ta vir za druge medije, zlasti spletne. "V tem smislu se mi zdi ključno, da imamo medijske stebre, branike, ki morajo obstati in imeti stabilno financiranje iz javnih virov, saj je to tudi v javnem interesu," je dodala.

Da trend zmanjševanja števila dopisnikov za Radio Slovenija ne velja, je za STA dejal direktor Radia Slovenija Mirko Štular. "Še več, razmišljamo o načinih, kako dopisniško mrežo ponekod še okrepiti," je pojasnil. Po njegovih besedah imajo skupaj 13 dopisnikov na območjih Murske Sobote, Ptuja, Slovenj Gradca, Celja, Brežic, Novega mesta, Trbovelj, Kranja, Ljubljane, Cerknice, Postojne in Idrije.

"Ob tem celovite informacije zagotavljajo še kolegi iz Kopra, Maribora in Nove Gorice, ki kot kolektivni dopisniki skrbijo, da je za potrebe Radia Slovenija država celovito pokrita," je navedel. Dodal je, da ima Televizija Slovenija (TVS) praviloma svoje dopisnike, "gre pa v praksi za tesno sodelovanje med obojimi in v izjemnih primerih tudi radijski dopisnik poskrbi za informacije na televiziji".

Tudi direktorica TVS Natalija Gorščak je pojasnila, da se pri njih v zadnjih letih število dopisnikov ni spremenilo, so pa več dopisnikov, ki so bili prej honorarni sodelavci, redno zaposlili za nedoločen čas. V dopisniški mreži TVS je trenutno 16 novinarjev in 16 snemalcev.

Razmišljajo sicer o racionalizaciji mreže, s katero pa želijo po besedah Gorščakove odpraviti neuravnoteženost števila dopisnikov po posameznih regijah. "Pričakujemo, da bo z racionalizacijo lokalnih vsebin z različnih koncev Slovenije v naših programih še več, saj gre za dodano vrednost," je dodala, a priznala, da "je pa to tudi posledica varčevanja".

Z Dela, Dnevnika in Večera zagotovila o ohranjanju dopisništev

Tudi v osrednjih časopisih brez izjeme izražajo skrb za ohranjanje dopisniških mrež in pritrjujejo pomenu lokalnih vsebin. V Delu so poudarili, da se lahko pohvalijo "z zagotovo najbolj razvejano mrežo od vseh medijskih hiš", ki jo dopolnjujejo tudi s sodelovanjem z regionalnimi mediji. Zatrdili so, da "razporejanje in optimizacija dopisniške mreže zagotovo nima vpliva na kakovost vsebin".

"Dnevnik v zadnjih letih ni odpuščal dopisnikov in jih tudi v prihodnje ne namerava," je zatrdil odgovorni urednik Miran Lesjak. Po njegovih besedah obseg njihove dopisniške mreže ni toliko vprašanje financ kot pa kadrov, "saj je težko dobiti dobrega novinarja". Opozoril je, da je organizacija mreže tudi stvar uredniške presoje, katera okolja, v kakšnem obsegu in na kakšen način pokrivati.

Predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan je sicer nedavno za Radio Slovenija pojasnil ukinitev dopisništva v Brežicah, ki da ni bilo ekonomsko upravičeno, saj tam prodajo zgolj kakih 50 časopisov. "Zato smo ukinjali dopisništva, ker v bistvu pomenijo, da je Dnevnik slovenski nacionalni časopis, mi pa smo se osredotočili na ljubljansko in še nekatere regije, kjer ima to ekonomsko logiko," je navedel in dodal, da bodo lokalne novice najdlje ostale upravičene za tiskane medije.

Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je za STA prav tako poudaril, da so za njih lokalna dopisništva izjemnega pomena, ker štejejo pokrivanje lokalnih in regionalnih vsebin kot svojo strateško prednost. Po njegovih besedah se zato izogibajo večjim kadrovskim posegom v dopisniško mrežo. Odsotnost nekdanjega dopisništva v Murski Soboti pa so nadomestili s sodelovanjem z Vestnikom.

Pomen dopisniške mreže je tudi ena od tem tradicionalnega medijskega festivala Naprej/Forward, ki se ravno danes začenja v organizaciji DNS.