Podjetja 15.11.2019 19:16

Ob dnevu slovenske hrane pozivi k zavedanju o pomenu lokalnih živil

Ljubljana, 15. novembra - Obeležili smo dan slovenske hrane, namenjen podpori pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanju samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Tudi tokrat ga je spremljal tradicionalni slovenski zajtrk, ko so več kot 270.000 otrokom v vrtcih in osnovnih šolah za zajtrk ponudili kruh z maslom in medom, jabolko in mleko.

Ljubljana, GZS. Novinarska konferenca ob tradicionalnem slovenskem zajtrku pred dnevom slovenske hrane. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana, GZS.
Novinarska konferenca ob tradicionalnem slovenskem zajtrku pred dnevom slovenske hrane.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Dan slovenske hrane je letos potekal pod geslom Hvala za naš super zajtrk! oz. z zahvalo, ki nagovarja vse udeležence v prehranski verigi.

S tem so se želeli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bdi na projektom, zahvaliti kmetijam, živilsko predelovalni industriji in zadrugam za vso lokalno hrano, ki jo lahko uživamo vsak dan.

"Poleg ozaveščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bližine in njenih prednostih pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov, je prav, da ob dnevu slovenske hrane vsi skupaj pomislimo na naš način prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo in kaj jemo," so zapisali na ministrstvu.

Potrošniki s kupovanjem lokalne hrane omogočamo preživetje kmetij, podeželja in živilske industrije ter s tem dolgoročno prispevamo k prehranski varnosti, je medtem v poslanici ob dnevu slovenske hrane med drugim poudarila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Pozvala je k premisleku o načinu prehranjevanja in izbiri živil.

Tradicionalnega zajtrka z otroki so se tradicionalno udeležili tudi predstavniki države in drugih institucij. Na strani kmetijskega ministrstva sta se ga med drugim udeležila državna sekretarja Jože Podgoršek in Damjan Stanonik.

Podgoršek je zajtrkoval na osnovni šoli Vodice in v tamkajšnjem Vrtcu Škratek Svit, Stanonik pa se je tradicionalnega slovenskega zajtrka udeležil v vipavskem Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius, ki izobražuje in usposablja otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Kruh z maslom in medom, jabolko ter mleko si je danes za zajtrk privoščil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je pri tem najpomembnejšem obroku dneva pridružil učencem OŠ Ivana Kavčiča Izlake, kjer so pripravili zajtrk brez plastike, torej brez plastičnih ovojev, embalaže in drugih pripomočkov.

Pahor je v izjavi za medije dejal, da je zamisel tradicionalnega slovenskega zajtrka vedno podpiral kot priložnost, da se otroci spoznajo s tradicijo in razumejo pomen lokalne pridelave in čebelarstva. Tokratnega zajtrka v Zagorju pa se je udeležil prav zaradi poudarka o varovanju okolja, saj je z zajtrkom brez plastike izražena želja po ohranjanju narave, otroci pa pomen trajnostnega razvoja spoznavajo na najbolj simpatičen način, so sporočili iz predsednikovega urada.

"Otroci so zelo dovzetni za sporočila o varovanju narave, zato smo dolžni to spodbujati. To je edini način, da ohranimo planet takšen, kot smo ga dobili od naših staršev," je še pripomnil predsednik republike.

V znamenju tradicionalnega slovenskega zajtrka je bilo tudi jutro zaposlenih v DZ, ki jih je ob tem nagovoril predsednik DZ Dejan Židan.

Tradicionalni zajtrk so danes pojedli tudi nekateri župani in podžupani. Novomeški župan Gregor Macedoni je zajtrkoval na Osnovni šoli Grm, medvoški župan Nejc Smole v Vrtcu Medvode, podžupana Mestne občine Celje Breda Arnšek in Vladimir Ljubek pa sta obiskala I. Osnovno šolo Celje in enoto Vrtca Tončke Čečeve Gaberje.

Na kmetijskem ministrstvu je danes potekala tudi tradicionalna tržnica, kjer so kmetje iz različnih koncev Slovenije prodajali lokalne kmetijske pridelke in živila.

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je sicer osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji petek v novembru. Na nacionalni ravni so ga v vrtcih in osnovnih šolah prvič izvedli leta 2011 in je nadgradnja t.i. medenega zajtrka, ki so ga pred tem na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v mnogih vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Zajtrk je pomemben del zdravega prehranjevanja, delež prebivalcev, ki dan začne tako, pa se je v zadnjih letih povišal. Če je še leta 2001 z zajtrkom vsak dan začela manj kot polovica prebivalcev Slovenije, je bilo leta 2016 takih, ki zajtrkujejo vsak dan, približno dve tretjini. Medtem osem odstotkov prebivalcev ne zajtrkuje nikoli.