znanost-zgodba Turizem 24.11.2019 11:45

Koliščarska vas bo obudila življenje na Ljubljanskem barju pred več tisoč leti

pripravila Tatjana Zemljič

Ljubljana, 24. novembra - Ob sotočju Želimeljščice in Iščice, vzhodno od naselja Ig, bodo v sklopu projekta Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč zgradili koliščarsko vas. V njej bo prikazano življenje v 3. tisočletju pr.n.št., tamkajšnja razstava pa bo predstavila koliščarsko dobo na splošno in zgodovino raziskav kolišč.

Ljubljana.
Pogled na ljubljansko barje.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

V koliščarski vasi bo predstavljeno vsakdanje življenje koliščarjev na Ljubljanskem barju

Kot so za STA povedali na Občini Ig, ki je vodilni partner v projektu, bo koliščarsko vas sestavljalo pet samostojnih objektov. Po besedah Elene Leghissa z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je partner v projektu, bodo ogledu namenjeni trije objekti, ki bodo stali ob jezerski obali. Vanje bo možno vstopiti po leseni poti na kolih, ki se bo nadaljevala v krožno pot okoli ojezerenega območja. Dva objekta, ki bosta postavljena na območju močvirnatega travnika, pa bosta namenjena le zunanjemu ogledu.

V posameznih objektih bodo predstavljene raznovrstne dejavnosti, kot so lončarstvo, nabiranje in gojenje rastlin, metalurgija, živinoreja, lov in ribolov ter prevozna sredstva v koliščarski dobi. Kot je zapisala Elena Leghissa, je glede na dosedanje raziskave koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju velika verjetnost, da so imeli določeni objekti v koliščarskih naselbinah posebno funkcijo. Na najdišču Maharski prekop so denimo v enem objektu prepoznali metalurške dejavnosti.

Vsakdanje življenje v koliščarski vasi bo mogoče spoznati s pomočjo replik najdb, pohištva in izbranih materialov. Z lončarstvom se bodo obiskovalci lahko seznanili od pridobivanja surovin do izdelovanja in okraševanja posod. Razstavljene bodo različne gline, lončene posode v različnih fazah izdelovanja, kopije pripomočkov za okraševanje posod ter končni izdelki.

Rekonstrukcija koliščarske vasi poteka na podlagi obstoječih raziskav

Osnovo za postavitev objektov v koliščarski vasi po besedah Elene Leghissa predstavljata kolišči Parte-Iščica in Parte, ki datirata v tretje tisočletje pr. n. št. Na prvem so konec 90. let minulega stoletja potekale arheološke in dendrokronološke raziskave, s katerimi so bili ugotovljeni tlorisi pravokotnih objektov, sestavljeni iz navpično zabitih kolov iz različnih obdobij. Med pomembnejšimi odkritji na kolišču Parte, kjer so arheološka izkopavanja potekala konec 70. in v začetku 80. let minulega stoletja, pa je celoten tloris pravokotnega objekta, ki ga sestavljajo tri vrste navpično zabitih kolov.

Kot je zapisala Elena Leghissa, je glede na dosedanje raziskave na Ljubljanskem barju in drugod po Evropi znano, da so prazgodovinske koliščarske hiše imele dvokapno, najverjetneje slamnato streho in stene narejene iz prepleta vej, ki je bil nato zamazan z glino. Pri izbiri materialov za izgradnjo kolib se bodo oprli predvsem na rezultate analiz določevanja vrst lesa in dendrokronologije. Pri opremljanju notranjosti hiš in rekonstrukcije zunanje podobe naselbine pa na rezultate raziskav materialne kulture in ostankov rastlin, živali ter peloda iz koliščarske dobe, ki jih že desetletja izvajajo na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU.

V Interpretacijskem centru na Igu bodo na ogled tudi nekatere originalne najdbe

V Interpretacijskem centru, ki so ga v sklopu omenjenega projekta že začeli graditi na Igu, bo predstavljena zgodovina odkrivanja kolišč na Ljubljanskem barju od prvih naključnih odkritij med osuševalnimi deli in rezanja šote vse do današnjih sodobnejših pristopov raziskovanja kolišč. Obenem bodo na splošno prikazali celotno koliščarsko dobo na Ljubljanskem barju s poudarkom na začetku poljedelstva, živinoreje, metalurgije in lončarstva ter najpomembnejših koliščih skozi čas.

V razstavo bodo vključene tudi nekatere originalne najdbe. Med drugim bo mogoče videti izbor keramičnih in koščenih najdb z Dežmanovih kolišč pri Igu. Kot dodaja Elena Leghissa, ta kolišča sodijo med najbolj prepoznavna arheološka najdišča v širšem jugovzhodno alpskem prostoru in severnojadranskem območju, keramične posode s teh kolišč pa predstavljajo vrhunec lončarskih izdelkov koliščarske dobe.

Kolišča na Ljubljanskem barju so v sklopu serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp od leta 2011 tudi vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Po besedah Elene Leghissa je vpis kolišč na Unescov seznam gotovo pomembno priznanje za raziskovalce, ki prazgodovinska kolišča okoli Alp raziskujejo že več kot 160 let.

Serijska nominacija zajema 111 arheoloških najdišč v šestih državah - poleg Slovenije še v Švici, Avstriji, Franciji, Nemčiji in Italiji. Po besedah Elene Leghissa s kolišči upravljajo skupaj, vsaka država posebej pa nosi odgovornost, da se dediščina ohranja in prezentira. V alpskih državah so kolišča predstavljena predvsem v muzejih, natančneje 68, in preko 25 arheoloških parkih. Vsak od njih je nekoliko poseben, Sloveniji najbližja arheološka parka pa se nahajata v Trentinu v Italiji.

Skupna vrednost projekta Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč je dva milijona in 292.000 evrov. Kot so pojasnili na Občini Ig, bo s strani evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 in proračuna RS sofinanciran v višini milijon in 590.000 evrov, razliko bo prispevala občina.

Gradnja Inerpretacijskega centra v trškem jedru Iga se je že pričela, kar se povezovalne poti in koliščarske vasi tiče, je občina trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Z njuno izgradnjo bodo nadaljevali v letu 2020, zaključek vseh del in odprtje pa je predvideno septembra 2021. Občina bo za upravljanje ustanovila zavod.