Gorenjska Semenjalnica pilotni projekt za pridelavo ekoloških semen

V okviru projekta Semenjalnice je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske ta teden v Lescah pripravila okroglo mizo o razvoju ekološkega semenarstva v Sloveniji, na kateri so sodelovali predstavniki državnih institucij, na čelu z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandro Pivec.

Od leta 2000 do 2018 je pridelava uradno potrjenih semen močno padla, saj so se površine, na katerih se prideluje uradno potrjeno seme, zmanjšale z 2500 na 1080 hektarov, kar kaže na več kot 50-odstotni padec. "Ta podatek je izjemno zaskrbljujoč in mu velja nameniti posebno pozornost," je poudarila ministrica.

Dodala je, da je do padca prišlo, četudi je bila v strategiji opredeljena želja po večji pridelavi semen in tudi ekoloških semen, čemur so se v okviru programa razvoja podeželja namenjali tudi ukrepi in finančna sredstva. Zato bo treba temu področju pri pripravi nove strategije razvoja nameniti še posebno pozornost in najti ustrezne ukrepe, da se stanje izboljša.

Pokazala se je potreba po večjih intervencijah za uporabo certificiranih semen, za krepitev pridelave semen kmetijskih rastlin, za večjo uporabo semen lokalnih sort na kmetijah, za krepitev in prenos znanja na področju pridelave semen in za promocijo uporabe slovenskih semen ter lokalno značilnih rastlinskih pridelkov.

Hkrati gre velika pozornost ekološkemu kmetijstvu, za katerega ima Slovenija po mnenju Pivčeve zelo velik potencial. Temu področju bo naklonjena tudi prihodnja finančna perspektiva, sočasno pa bo teklo osveščanje potrošnikov, da bodo bolj posegali po ekološko pridelani hrani, in spodbujanje kmetovalcev, da se bodo lotevali ekološke pridelave. Že sedaj se kaže, da ljudje iščejo ekološke pridelke in so za kakovostno hrano pripravljeni plačati več.

Svetovalec pri projektu Semenjalnice Stevo Ščavničar je pojasnil, da delež porabe ekološke hrane v Sloveniji raste, vendar smo jo primorani večino uvoziti, saj je samooskrba nizka. Še nižja pa je samooskrba s semeni. Zato so se župani zgornjegorenjskih občin tudi odločili podpreti projekt ekološke pridelave semen, v katero se je vključilo osem kmetovalcev.

Na polovici projekta je Ščavničar z njegovimi rezultati zadovoljen. Pridelana semena so boljša od izhodiščnih, kmetje in svetovalci pa so pridobili tudi že precej izkušenj. Ko bo prihodnje leto projekt zaključen, Ščavničar računa, da se bo pobuda nadaljevala v ustanovitev kooperative.

V okviru kooperative bi kmetje organizirali potrebno infrastrukturo za pridelavo ekoloških semen, s katerimi bi oskrbeli sebe, pa morda tudi lokalne vrtičkarje. "Vzpostavitev širše produkcije semen pa presega lokalne okvire in bi potrebovala podporo države ter obstoječih strokovnih institucij," je povedal Ščavničar.

Večjo produkcijo bi bila denimo pripravljena podpreti tudi Semenarna Ljubljana. Kot je povedal njen predstavnik Gregor Kopriva, je zelo pomembno, da se v slovenskem prostoru zagotovi zaprt krog z osnovnim semenom, pridelanim v Sloveniji, do končnega izdelka. Tako se ne bi izgubila nobena vrednost in nastal bi zaščiten krog, kakršen že obstaja denimo v Avstriji.

"Gre predvsem zato, da si predelamo zdravo hrano," je poudarila pobudnica projekta in direktorica Inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena Irena Moro. Kot je opozorila, v Slovenijo preko trgovskih verig prihaja zelo veliko zelenjave in sadja iz tujine, predvsem Avstrije in Hrvaške, kjer pa so dovoljeni določeni pesticidi, ki so v Sloveniji prepovedani.

"Takšna hrana je potencialno nevarna za naše zdravje, zato je pomembno, da ljudi opozorimo na te nevarnosti, da smo samooskrbni in da ljudje kupujejo hrano pri lokalnih kmetih," je sklenila.