znanost 8.11.2019 11:56

Centralna tehniška knjižnica praznuje 70-letnico delovanja

Ljubljana, 8. novembra - S slavnostno sejo so danes v prostorih Univerze v Ljubljani obeležili 70-obletnico delovanja univerzitetne Centralne tehniške knjižnice (CTK). Knjižnica že od začetka podpira razvoj znanosti in stroke na področjih tehnike in naravoslovja, odprta pa je tudi za nove izzive. So pa na seji opomnili, da se CTK še vedno spopada s prostorsko problematiko.

CTK je začela delovati 17. novembra leta 1949, a so se v knjižnici odločili, da bodo slavnostno sejo priredili danes, ker je bil 8. november 1948 dan, ko je svet Tehniške fakultete sklenil, da po vzoru tehniške univerzitetne knjižnice v Zürichu ustanovi svojo knjižnico.

Predsednik sveta CTK Peter Sterle je v uvodnem nagovoru dejal, da so sodelavci knjižnice v 70. letih delovanja "iz ustanove, ki je bila le del visokošolske izobraževalne organizacije, ustvarili osrednjo infrastrukturno ustanovo na področju univerz in raziskovalnih zavodov". "Skozi celotno obdobje delovanja je bila CTK pionir pri uporabi in vpeljavi novih tehnologij in področij dela v knjižničarstvu, imela pa je tudi vizijo, kako svoje delovanje približati uporabnikom in sorodnim ustanovam," je poudaril.

Aktualni obisk CTK je 230.000 obiskovalcev letno, med njimi je največ študentov in raziskovalcev. Letno v knjižnici izposodijo 80.000 tiskanih knjig, njeni uporabniki pa preberejo okoli dva milijona člankov in drugih zapisov v elektronski obliki. Pri tem pomembno vlogo igra portal knjižnice DiKUL.

Seje se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer. Po njegovih besedah CTK dobesedno predstavlja odprto izobraževalno infrastrukturo, saj je knjižnica z najdaljšim delovnim časom v Sloveniji. Dela namreč do polnoči med tednom, v času študijskih špic pa še v soboto in nedeljo. Zato na ministrstvu podpirajo napore CTK pri zagotavljanju boljših študijskih pogojev, kot je primer učne delavnice. Dodal je, da je glede na gradivo, ki ga hranijo, in na njegovo dostopnost CTK nepogrešljiva še za raziskovalce, tudi v duhu koncepta odprte znanosti.

V.d. direktorja CTK Miro Pušnik je ob jubileju dejal, da so bile značilnosti razvoja in delovanja knjižnice v preteklih 70 letih "inovativnost, osredotočenost na potrebe uporabnikov, intenzivna vpetost v mednarodne strokovne tokove ter povezovalni značaj". Svoj nagovor je namenil predstavitvi vizije razvoja CTK v obdobju 2019-2024, ki so jo zasnovali v sodelovanju z uporabniki. CTK je v viziji predstavljena kot "odprta, inovativna, učeča se skupnost".

Pušnik je poudaril, da naj bo knjižnica dostopna najširšemu krogu uporabnikov, glede inovativnosti si želijo biti predvsem del rešitev v družbi, ne pa del problemov, učeči pa bodo še naprej, saj želijo še bolj kot doslej spodbujati misel, da je CTK medij za prenos znanja.

Na seji so opozorili tudi na prostorsko problematiko CTK, ki se je leta 1994 preselila v nove najete prostore na ljubljanskem Trgu republike 3. Vlada je ob selitvi knjižnice dala zagotovilo, da bo v nekaj letih rešila prostorsko problematiko, a se to do danes ni zgodilo. Predstavnik univerze v svetu CTK Anton Meden je izrazil upanje, "da bodo pristojni čim prej udejanjili rešitev prostorske problematike", tudi v luči tega, da je knjižnica zelo priljubljena med študenti. Ti včasih že zarana v gneči čakajo pred vhodnimi vrati, da bi dobili prostor za učenje.

Na koncu seje so podelili 14 spominskih priznanj častni član CTK najbolj zaslužnim nekdanjim in sedanjim zaposlenim knjižnice ter dvema organizacijama, s katerima knjižnica uspešno sodeluje. Seji je sledilo strokovno srečanje Pogled na odprto znanost.