Podjetja 9.11.2019 8:41

Letos dobra letina grozdja

Ljubljana, 9. novembra - Vinogradniki v Sloveniji - teh je 30.210 - lahko pričakujejo dobro letino grozdja. Skupno naj bi bilo grozdja 108.300 ton, kar je sicer 15 odstotkov manj od lanske rekordne letine, a več od letine 2017. Grozdja belih sort naj bi bilo 75.600 ton, rdečega pa 32.700 ton. Najbolj razširjena bela sorta pri nas je laški rizling, rdeča pa refošk.

Ljubljana.
Grozdje, trgatev, vinograd.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Vinogradniki - njihova povprečna starost je 58 let - grozdje pridelujejo skupno v 49.500 vinogradih, ki se razprostirajo na 15.839 hektarjih, letno pa pridelajo skoraj 626.000 hektolitrov vina, je ob martinovem, 11. novembru, ko se po pregovoru mošt spremeni v vino, ta teden objavil statistični urad.

Prebivalec Slovenije je sicer v tržnem letu 2017/2018, za kar so na voljo zadnji statistični podatki, v povprečju popil 32,7 litra vina, kar je nekaj več kot šest litrov manj kot v predhodnem letu. Stopnja samooskrbe se je medtem zvišala z 81,4 na 91 odstotkov. Slovenci sicer še vedno najraje posegajo po belih vinih, teh popijejo dvakrat več kot rdečih.

Tolikšno je tudi razmerje v pridelavi vin. Belih je bilo tako v omenjenem letu pridelanih 426.750 hektolitrov, rdečih pa 199.160 hektolitrov. Slovenija je izvozila za 71.630 hektolitrov vina in uvozila za 124.630 hektolitrov vina.

Če je bilo treba leta 2017 za liter kakovostnega vina v trgovini povprečno odšteti 4,85 evra, pa je liter takšnega vina v lokalu v povprečju stal 13,62 evra, so še izračunali na statističnem uradu.

Da na lastnosti vinskega letnika vplivajo številni dejavniki, so ta teden poudarili na Agenciji RS za okolje (Arso). Med dejavniki so sortne lastnosti, rastišče, tip tal in predvsem lega, pa tudi nega vinske trte med rastnim obdobjem ter vremenske razmere od začetka spomladanske rasti do trgatve.

Kot so pojasnili na Arsu, je letos hud stres mladim razvijajočim mladikam zadala ohladitev v prvi dekadi maja, ko so se tudi v vinorodnih območjih temperature zraka približale ničli. Maj je bil na splošno stresen, saj je bil prehladen in deževen, kar je vplivalo na upočasnjen razvoj. Letos je trta zaradi tega cvetela od dveh do osem dni pozneje.

V prvi in zadnji dekadi junija so se tudi vinogradniške lege soočale s prvim vročinskim valom. Visoke temperature so pospeševale zorenje, ki je tako v začetni kot splošni fenološki fazi za nekaj dni prehitelo povprečje.

"Vegetacijsko leto, zajemajoč mesece od aprila do septembra, je bilo toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju od leta 1981 do leta 2010. Večja od povprečja je bila tudi vsota efektivne temperature zraka nad 10 stopinj Celzija," so pojasnili na Arsu.

Kot so poudarili, so vremenske razmere v zadnjem desetletju sooblikovale številne vrhunske vinske letnike - 2013, 2015, 2016, 2017 in 2018. "Vse so zaznamovala nadpovprečno topla in skoraj praviloma tudi sušna poletja," so še navedli na Arsu.