znanost 6.11.2019 14:13

Marija Kacin v knjigi o odnosih med Zoisom in Casanovo ter Trstu

Ljubljana, 6. novembra - Založba Bogataj je izdala knjigo Marije Kacin z naslovom Žiga Zois, Casanova in Trst. Avtorica že vrsto let raziskuje Zoisovo življenje in delo na območju med Ljubljano, Trstom in Benetkami. Iz virov je izluščila zgodbo o povezavah med pustolovcem Giacomom Casanovo in Zoisom ter življenju v Trstu, Benetkah in Ljubljani v času razsvetljenstva.

Kot je na današnji predstavitvi v Ljubljani povedal urednik Damijan Bogataj, je knjiga, ki so jo izdali ob letošnji 200-letnici Zoisove smrti, že tretje avtoričino delo o Zoisu. V Gorici rojena Marija Kacin se mu posveča že od svojega doktorata leta 1957 na Filozofski fakulteti rimske univerze La Sapienza.

Avtorica je s svojim delom, kot zapiše v uvodu, želela prikazati skrajno skopo dokumentacijo o Zoisovih stikih s Casanovo, navesti nekatera poročila, ki podajajo podobo takratnega Trsta, in predočiti neosnovanost nekaterih ustaljenih tez. V zvezi s Casanovo, njegovim bivanjem v Trstu in zadnjim daljšim postankom v Benetkah pa je navedla dokumentacijo, ki osvetljuje še eno njegovo dejavnost - da je bil Casanova, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot neumorni lomilec ženskih src, tudi informator oblasti Serenissime.

Marije Kacin je, kot je povedala, na Casanovo naletela med iskanjem arhivskih podatkov o Zoisu v Državnem arhivu v Benetkah, kjer med drugim hranijo tudi poročila, ki jih je Casanova pošiljal državnim inkvizitorjem v Benetkah. V enem od poročil je Casanova omenil tudi Trst in Zoisa. Vedela je, da sta se Zaios in Casanova osebno poznala in da sta si tudi dopisovala. Pisma danes hranijo v Državnem arhivu v Pragi. Na podlagi pisem lahko po njenih besedah sklepamo, da so bila njuna srečanja pogostejša in odnosi tesnejši. Zois in Casanova sta si me drugim izmenjavala mnenja o gledališču, saj je imel Zois stalne stike z beneškimi gledališkimi krogi.

Po njenih besedah je utemeljen sklep, da je Zoisu Casanova imponiral, da je imel do njega resnično uslužen in prijateljski odnos, medtem ko je Casanova Zoisa, kot tudi toliko drugih, upošteval samo, če se je nadejal koristi.

Casanova je po domnevnem begu iz beneških ječ, kjer se je znašel zaradi brezboštva, in 19 let trajajočem tavanju po Evropi v Trst prišel leta 1772 in tam deloval kot informator. Njegova poročila so po besedah Marije Kacin zanimiva, ker je iz njih mogoče razbrati tudi nekatere njegove značajske poteze, kot so skrajno hlapčevski odnos do oblasti, odsotnost vsakršnega etičnega pomisleka, izjemna spretnost v pridobivanju informacij in zaskrbljenost, da bi ga odkrili.

V knjigi so objavljeni tudi številni originalni dokumenti. Kot je poudarila Marija Kacin, njeno delo temelji na arhivskem raziskovanju. Poleg arhiva v Benetkah, kjer gradivo hranijo na kar 65 kilometrih polic, je raziskovala tudi v arhivih v Bergamu in mestu Reggio Emilia.