Turizem 2.11.2019 9:30

Zdraviliški turizem ostaja eden od paradnih konjev slovenskega turizma

piše Gregor Mlakar

Rogaška Slatina, 2. novembra - Slovenska naravna zdravilišča predstavljajo enega od paradnih konjev slovenskega turizma, saj skupaj ustvarijo okoli tretjino vseh nočitev v državi. Več kot polovico gostov prihaja iz tujine, pri čemer v nekatere kraje, kot je Rogaška Slatina, prihaja že več kot 90 odstotkov tujcev. Obstajajo pa tudi taki, kjer še prevladujejo slovenski gostje.

Podčetrtek.
Glamping resort v Termah Olimia.
Foto: Lili Pušnik/STA
Arhiv STA

Dolenjske Toplice.
Borza zdraviliškega in wellness turizma SPA-CE Experience.
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA

Petnajst slovenskih naravnih zdravilišč je povezanih v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, trendi zadnjih nekaj let pa po besedah predsednika združenja Iztoka Altbauerja kažejo rahlo rast števila tujih gostov, pri tem pa ponudniki uspejo na enakih ravneh zadržati tudi domače goste.

"To je tudi naša strategija, saj se zavedamo, da imamo v Sloveniji na voljo omejeno število gostov, ki jih lahko nagovarjamo, medtem ko ima Evropa več milijonov potenciala, zato skušamo še bolj aktivno nagovarjati predvsem tujce. Tudi če vsako let ne rastemo rekordno, smo v zadnjih letih uspeli zlasti z izboljšanjem kakovosti in dodatnimi vsebinami dvigniti povprečno ceno in s tem tudi zaslužek," je dejal Altbauer.

V strukturi tujih gostov prevladujejo tisti iz sosednjih držav, predvsem iz Avstrije in Italije, pa tudi iz Hrvaške in Nemčije. Po številu ustvarjenih nočitev so na tretjem mestu celo gostje iz rusko govorečih držav, saj ti običajno pridejo za vsaj deset dni, čeprav so sicer po številu gostov šele na šestem mestu. Kar 60 odstotkov teh je v Rogaški Slatini, saj zelo cenijo zdravilno vodo, ki jo tam ponujajo.

V poletnem času se struktura gostov nekoliko spremeni. Skoraj največ gostov beležijo iz držav Beneluksa, ki pa iščejo tudi nekoliko drugačno namestitev, zato so v prednosti tista zdravilišča, ki poleg hotelo ponujajo tudi kamp ali apartmaje. Tem ni tako pomembna kakovost bivanja, pač pa si le želijo čim več doživetij in izkoristijo vse možnosti, ki jim jih ponujajo. Predvsem želijo odkrivati okolico s kolesi ali odhajajo na pohode in izlete.

Zadnja leta pa zelo dobro rastejo tudi trgi iz srednje in vzhodne Evrope, kot so Češka, Poljska in Madžarska, torej države, ki imajo sicer tudi same svojo termalno ponudbo, a jih zanima še kaj novega. Na teh trgih po Altbauerjevih besedah beležijo celo dvomestne rasti, vidijo pa še veliko potenciala, predvsem na Poljskem.

Veliko priložnosti vidijo še na skandinavskih trgih, saj imajo tudi tamkajšnji prebivalci izkušnje s termalnim turizmom, nenazadnje so od njih prevzeli savne, zato je za njih zelo zanimiva wellness in zdravstvena ponudba. Nekoč je bilo v Sloveniji bistveno več tudi gostov iz Izraela, zanimivi so tudi trgi iz arabskega sveta.

Vendar, kot je poudaril Altbauer, so to že trgi, ki so vezani na letalske povezave, zato je na tem področju zaradi aktualnih razmer v slovenskem letalstvu precej izzivov. Propad Adrie Airways je zato za njih slaba novica, čeprav glavnino gostov še vedno predstavljajo gostje, ki prihajajo z avtomobili. Glede gostov iz rusko govorečega območja pa imajo srečo, da že nekaj časa v Ljubljano leti tudi Aeroflot, torej ruski nacionalni prevoznik.

"Za naš razvoj in razmišljanje o novih perspektivnih trgih pa slovo nacionalnega prevoznika gotovo predstavlja izziv, kako premostiti ta izpad. Takšna stvar ne vpliva dobro na noben segment turizma, zlasti ne kongresnega, kamor pretežno prihajajo gostje z letali," pravi prvi mož skupnosti slovenskih zdravilišč.

Ker so gostje vse bolj zahtevni in za svoj denar pričakujejo vse več, je strategija zdravilišč povezana tudi z vlaganji. Pri tem pa po Altbauerjevih besedah ne gre zgolj za vlaganje v zidove in bazene, pač pa zadnja leta predvsem za vlaganje v kadre, saj brez njih kakovostne ravni ne morejo dvigniti. Zagotovo pa so potrebne tudi prenove in naložbe v nove zmogljivosti, saj so nekateri hoteli že zdaj na letni ravni zasedeni več kot 90-odstotno.

Največjo konkurenco slovenski zdraviliški ponudbi sicer na eni strani predstavljajo Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska, ki nagovarjajo iste strukture gostov, zlasti Nemce, Avstrijce, Francoze in Švicarje, po drugi strani pa slovenski ponudniki opazujejo razvoj termalne ponudbe v Avstriji, Nemčiji, Švici in celo Španiji.

Hotelirji v Rogaški Slatini so zadnja leta veliko stavili predvsem na goste iz rusko govorečih držav in ti so po besedah vodje marketinga v Grand hotelu Sava Aleša Topolška še vedno njihovi prvi gosti. V zadnjem času se jim pridružujejo tudi njihovi rojaki iz diaspore, ki živijo v ZDA ali Kanadi, tudi v Izraelu, skupaj pa so samo lani našteli goste iz več kot 80 držav.

Si pa pri njih želijo privabiti nazaj goste iz tradicionalnih sosednjih trgov, ki so v zadnjem času nekoliko usahnili. Med temi je sicer zadnja leta največ Italijanov, so se pa trendi v preteklosti spreminjali. Ponujajo namreč zelo močan medicinski in zdravstveni produkt, prav zaradi te ponudbe pa ruski gostje ostajajo zvesti, saj kljub njihovi finančni krizi pred časom k njim še vedno prihajajo na neke vrste letni servis telesa.