znanost 14.10.2019 16:07

Valentinčič: Uporaba eksperimentalnih metod v ekonomiji vse pogostejša

Ljubljana, 14. oktobra - Eksperimentalne metode, na katerih so svoje delo pomembno gradili letošnji prejemniki Nobelove nagrade za ekonomijo, bodo v prihodnje v ekonomskih vedah vse bolj uporabljene, je prepričan Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete. Izrazil je upanje, da bo tudi uporaba teh metod pripomogla k boljšemu svetu v prihodnosti.

Ljubljana, Trg republike.
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Aljoša Valentinčič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

"Zelo sem vesel, da je letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo podeljena avtorjem, ki so svoje delo v pomembni meri gradili na eksperimentalnih metodah," je za STA povedal Valentinčič.

"Med gospodarsko in finančno krizo je še tako ortodoksnim raziskovalcem na področju ekonomskih in poslovnih ved postalo jasno, da s klasičnimi modelskimi pristopi, velikokrat zgrajenimi na nerealnih in nerealističnih predpostavkah, ne moremo zadovoljivo pojasniti, še manj pa napovedati vedenja posameznikov, gospodinjstev, podjetij in drugih ekonomskih celic," je pojasnil. Tudi zato je stanje in razvoj širše družbe pod optimalnim stanjem. "Obstoj revščine je ekstremen, tragičen odsev te nepopolnosti."

Ljudje smo v temelju nepopolna bitja. V ekonomske odločitve namreč vpletamo čustva, namesto da bi bili racionalni, sposobnost naših možganov za procesiranje informacij pa je omejena, je navedel. "Pozabljamo na napake iz časov pred in med finančno krizo, zato nam mora centralna banka omejiti zadolževanje. Predajamo se razvadam, pa čeprav vemo, da so za nas škodljive," je ponazoril sogovornik.

Hkrati postaja svet okrog nas čedalje bolj zapleten. "Vse to sproža še dodatna etična in moralna vprašanja - na primer ravnanje avtonomnih vozil v primeru nesreč. Zato so v ekonomiji in poslovnih vedah pomembni drugačni pristopi," je prepričan Valentinčič.

Tudi slovenski ekonomisti uporabljajo nekatere eksperimentalne metode. "Raziskovalci opazujemo delovanje možganov med reševanjem različnih ekonomskih problemov s pomočjo funkcionalne magnetne resonance, merimo vpliv hormonov testosterona in kortizola na nagnjenost k sprejemanju tveganih ekonomskih odločitev, ugotavljamo pomen psiholoških dejavnikov na določanje diskontnih stopenj, celo vpliv fizičnega videza posameznika na ekonomske odločitve," je naštel nekaj primerov.

Zaradi obilice ekonomskih podatkov se denimo tudi pojavlja vprašanje, ali domnevni bralci finančnih poročil sploh vidijo vse, kar je v teh poročilih napisano - za to raziskovalci uporabljajo posebno napravo, ki sledi gibanju oči med branjem. Poslužujejo se metod strojnega branja in zgoščevanja ekonomskih informacij v obvladljive koščke.

"Uporaba teh metod se bo v prihodnje drastično povečala. Upati je, da bo tako čez čas svet boljši, pojav, ki ga letošnji Nobelovi nagrajenci proučujejo, pa čim prej izginil," je zaključil sogovornik.

Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer, je danes objavila Kraljeva švedska akademija znanosti. Trojica si je nagrado prislužila za svoj eksperimentalni pristop k boju proti globalni revščini.