Evroposlanci z mladimi o izobraževanju, zaposlovanju in okolju

Ljubljana, 11. oktobra - Evropski poslanci iz Slovenije so danes v Hiši Evropske unije s predstavniki mladinskih organizacij spregovorili o okolju ter izobraževanju in zaposlovanju mladih. V pogovoru so tako mladi kot poslanci izpostavili rigidnost izobraževalnega sistema in trga dela.

Ena od osrednjih tem pogovora je bilo izobraževanje, pri čemer so govorili predvsem o programu izmenjave študentov Erasmus+, za katerega je v prihodnjem večletnem finančnem okviru 2021-2027 predvideno trikratno povečanje finančnih sredstev.

Evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS), ki se je kot poročevalec za program Erasmus+ v imenu parlamenta pogajal s Svetom EU in Evropsko komisijo, je poudaril, da tudi predsednica prihodnje Evropske komisije Ursula von der Leyen podpira povečanje sredstev, kar je dobra napoved.

Predstavniki mladinskih organizacij so izpostavili, da sama sredstva niso tolikšen problem, ampak je problem, da kljub sredstvom dejavnost teh društev ni prepoznana v širši javnosti. Sredstev se po njihovih besedah ne da dobro izkoristiti, če se jim mladi ne pridružijo.

Poudarili so tudi, da je problem Erasmusa v tem, da mnoge fakultete študentom doma ne priznajo v tujini opravljenih predmetov, zaradi česar se številni študenti ne odločijo za odhod na izmenjavo.

S tem se je strinjal evropski poslanec Milan Brglez (S&D/SD), ki je izpostavil, da fakultete ne bi smele biti tako stroge pri priznavanju predmetov. Poudaril je, da bi morale biti slovenske univerze in fakultete bolj odprte za sprejemanje tujih študentov v okviru Erasmusa, saj to omogoča, da slovenski študenti odhajajo v tujino. To namreč omogoča kroženje možganov.

Na pomen kroženja možganov je opozorila tudi evroposlanka Ljudmila Novak (EPP/NSi). Dodala je, da so mladi spoznali, da lahko uspejo tudi v tujini, zaradi česar tam tudi ostajajo. Za to, da bi se vrnili v Slovenijo, "pa moramo nalogo narediti tudi doma".

Udeleženci pogovora in evroposlanci so izobraževanje povezali tudi z zaposlovanjem. Pri tem so predstavniki mladinskih organizacij izpostavili svoj položaj, saj so večinoma delajo v prekarnih oblikah dela. Zavzeli pa so se še za to, da bi bili programi na univerzah bolj uravnoteženi s potrebami na trgu dela.

Zver je poudaril, da bo v Sloveniji treba reformirati univerzo, da bi se odprla trgu dela. Potrebna pa bo tudi reforma srednjega šolstva, pri čemer je kot možnost omenil dualni sistem, pri čemer se mladi izobražujejo skozi delo.

Mladi se pri iskanju zaposlitve preveč zanašajo na državo, je še povedal. Naloga države ni, da ustvarja delovna mesta, ampak mora ustvariti klimo, ki omogoča ustvarjanje delovnih mest.

Tudi Novakova je poudarila, da bi bilo treba v Sloveniji davčno razbremeniti delo in zmanjšati birokracijo.

Brglez pa se je zavzel za to, da je treba na področju, ki je sicer v pristojnosti držav članic, vzpostaviti jasne standarde za platformne in prekarne delavce.

Da je področje dela v pristojnosti držav, je pojasnila tudi Irena Joveva (RE/LMŠ). Mlade je povabila, naj stopijo v stik z evropskimi poslanci, saj lažje pristopijo do odločevalcev na nacionalni ravni, saj ni vse na ravni EU.

Evropski poslanci so z mladimi govorili tudi o okolju in podnebnih spremembah, pri čemer so slednji pojasnili, da se nič več ne strinjajo s trenutnim družbenim pogledom na podnebne spremembe in tudi na sam družbeni sistem. Zavzeli so se za prehod na krožno gospodarstvo in zahtevali dejanja.

Da bodo potrebna konkretna dejanja, je poudarila tudi Joveva. Strinjala se je z Brglezom, ki se je zavzel za to, da je treba pri zelenem dogovoru, ki ga napoveduje von der Leynova, ob ekologiji misliti tudi na socialo. Pomembno pa je tudi vprašanje sredstev, ki v dogovoru niso predvidena.

Novakova pa je izpostavila predvsem, da mora vsak posameznik začeti pri sebi. S tem je sicer naletela na kritike med predstavniki mladinskih organizacij.