#družba 10.10.2019 15:50

Na Healthday konferenci letos o digitalni transformaciji zdravstvenega sistema

Ljubljana, 10. oktobra - Tehnološki Park Ljubljana je danes pripravil konferenco Healthday.si, v središče katere so postavili vprašanje, kako digitalne inovacije izboljšujejo zdravstveni sistem. Udeleženci okrogle mizi o digitalni transformaciji zdravstvenega sistema, ki je potekala v okviru konference, so se strinjali, da morajo biti v ta proces vključeni vsi deležniki.

Moderatorka okrogle mize Tina V. Vavpotič je uvodoma izpostavila analizo svetovalnega podjetja McKenzie, v kateri so ugotovili, da so glavne ovire za digitalno transformacijo v zdravstvu največkrat netehnološke, kot so kultura, miselnost, organizacijska struktura in upravljanje. Najbolj uspešne pa so tiste države, kjer bodo pri transformaciji sodelovali vsi deležniki.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je opozorila, da se delo, ki ga družinski zdravniki porabijo za klikanje in izpolnjevanje obrazcev, zajeda v čas za delo z bolniki. "24 ali 25 klikov preden sploh prideš do vsebine," je ponazorila. Zato je predstavnike tehnoloških podjetij pozvala, da v procese izboljšav od vsega začetka vključijo zdravnike, ki imajo neposreden stik z bolniki. V dejavnosti za iskanje optimalnih rešitev, s katerimi bo šla Slovenija v korak z digitalizacijo v zdravstvu na svetovni ravni, pa se želi aktivno vključiti tudi zbornica.

Na veliko časovno obremenitev zdravnikov z obveznim vnašanjem podatkov v računalnik je pokazala tudi anketa zbornice. "Kako to, da se na to niso odzvali tisti, ki so proizvajalci programske opreme," se je vprašal direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar.

Poudaril je, da bi morali skrbeti za kakovostne podatke, saj le ti lahko vodijo do dobrih odločitev. Kot je povedala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat, inštitut vodi, zbira in obdeluje ogromno količino podatkov. "Skrbimo, da je kakovost vedno boljša," je zagotovila. Je pa dodala, da je pri rutinskih podatkih iz zdravstvenih ustanov, ki zadevajo samo poslovanje zavoda ter enotnost informacijskih sistemov, kar nekaj težav.

Pirnatova je opozorila, da je v slovenskem prostoru v primerjavi z EU manj informatikov in da so zdravstvene ustanove za informatizacijo namenjale manj denarja. Po njenih besedah bo potreben subtilen korak pomoči zdravstvenim ustanovam, še boljši pristop, da bodo odlične rešitve, ki pa jih na področju e-zdravja imamo, tudi v polni meri implementirale.

Kot eno od rešitev, kjer bo digitalizacija v zdravstvu prinesla učinke za celotno slovensko družbo, je Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije omenila uvedbo elektronskega bolniškega lista. Trenutno poteka pilotni projekt, po besedah Vodičarjeve so od začetka vključili tudi predstavnike zdravnikov. Povečane stroške, ki jih bodo izvajalci s tem imeli, pa so zagotovili v splošnem dogovoru za letošnje leto.

"Dogaja se veliko dobrih stvari, zdaj moramo te stvari nekako povezati in aktivirati," je ugotavljala predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić. Ko se začne razmišljati o spremembah, pa bi morali vključiti vse ključne deležnike, pri čemer je opozorila, da se velikokrat pozablja na podporno osebje, na medicinske sestre, ki imajo ogromno stikov z bolniki.

Mojca Cvirn je kot predstavnica organizatorja današnje konference pojasnila, da poskušajo skozi njihov program učiti prav to, da se vse rešitve razvijajo z roko v roki s končnimi uporabniki. Za cilj pa so si po njenih besedah postavili, da bodo petim digitalnim zdravstvenim rešitvam pomagali na plačilne sezname zavarovalnic.