Slovenija na lestvici konkurenčnosti WEF ohranila 35. mesto

"Deset let po globalni finančni krizi svetovno gospodarstvo ostaja ujeto v krogu nizke ali ničelne rasti produktivnosti, kljub finančni injekciji več kot 10.000 milijard dolarjev s strani centralnih bank," so glavne ugotovitve letošnje raziskave izpostavili v WEF. Najnovejše poročilo po oceni foruma kaže "temačno sliko", a hkrati dokazuje, da imajo države s celovitim pristopom k družbeno-gospodarskim izzivom boljše izhodišče v konkurenčnem boju.

Slovenija je v letošnjem ocenjevanju dobila najvišjo oceno 100 pri makroekonomski stabilnosti, oceno 90 točk je prejelo zdravstvo (36. mesto med vsemi državami na lestvici), oceno 78 infrastruktura (33. mesto), oceno 75 pa spretnosti in znanje delovne sile (26. mesto). Najnižjo oceno je država prejela na področju velikosti trga (ocena 48 oz. 82. mesto), sledili sta inovacijska sposobnost (ocena 58 oz. 28. mesto) ter produktni trg (ocena 62 oz. 30. mesto).

Skupno oceno je Slovenija letos glede na lani izboljšala za 0,6 točke. V lanskem ocenjevanju je država pridobila 13 mest.

Na letošnji lestvici je sicer 141 držav, na zadnjem mestu je Čad z oceno 35,1. ZDA so medtem letos izgubile prvo mesto, tudi zaradi trgovinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na tretjem mestu je kitajski Hongkong, ki mu sledita Nizozemska in Švica, ki je bila na vodilnem položaju leta 2017.

Singapur si je prvo mesto, kot povzema nemška tiskovna agencija dpa, prislužil z odprtim trgom, kakovostno infrastrukturo, močnim zdravstvenim sektorjem in finančnim sistemom. Lani je bil številka dve, letos pa je svojo oceno izboljšal za 1,3 točke na 84,8 točke.

Kot so ob predstavitvi poročila danes dodali v WEF, so ZDA prvo mesto izgubile zaradi skrbi, da država postaja manj odprta za mednarodno trgovino. Menedžerji so se negativno odzvali tudi na strožja pravila pri zaposlovanju tujcev, prav tako niso povsem zadovoljni s kompetencami delovne sile.

Vseeno pa ZDA, kot so poudarili v WEF, ostajajo inovacijska velesila, najbolje ocenjena država na področju dinamike poslovanja, druga pri inovacijskih sposobnostih in prva na področju kvalificirane delovne sile.

Med večjimi gospodarstvi, ki so izgubila mesta na lestvici, je Nemčija, ki je zdrsnila za štiri mesta na sedmo mesto, med drugim zaradi relativno skromne rabe informacijske tehnologije v največjem svetovnem gospodarstvu. Velika Britanija je padla za eno mesto na deveti položaj, pri čemer je WEF med drugim izpostavil potrebo po izboljšanju digitalnih spretnosti delovne sile.

Med državami iz skupine G20 je najnižje na lestvici konkurenčnosti uvrščena Argentina, ki je na 83. mestu oz. dve mesti pod lansko uvrstitvijo. Najbolj konkurenčna regija na svetu je azijsko-pacifiška, sledita pa ji Evropa in Severna Amerika.

Nordijske države so med najbolj tehnološko naprednimi, inovativnimi in dinamičnimi na svetu, obenem pa zagotavljajo kakovostne življenjske pogoje in socialno zaščito, nadalje izpostavlja WEF. Danska, Urugvaj in Zimbabve pa izstopajo po največjem povečevanju deleža obnovljivih virov energije glede na svojo raven konkurenčnosti.

Gledano v celoti poročilo o globalni konkurenčnosti za leto 2019 razkriva, da je povprečna ocena 141 držav precej nizkih 61 točk. "Raziskava med 13.000 menedžerji izpostavlja globoko negotovost in nizko zaupanje," so zapisali v forumu. Centralne banke so po svetovni gospodarski in finančni krizi finančni sistem okrepile z 10.000 milijardami dolarjev, kar je bilo dovolj, da se je svet izognil globoki recesiji, ne pa tudi, da bi več sredstev namenili za investicije, ki bi okrepile produktivnost.

"Politike na področju trga dela in izobraževanja ne držijo koraka s stopnjo inovacij v večini držav, vključno z nekaterimi največjimi in najbolj inovativnimi gospodarstvi," navaja WEF.

Je pa forum izpostavil tudi, da nekaterim državam gredo na roko napetosti v globalni trgovini - med njimi sta denimo Singapur in Vietnam, ki zaseda 67. mesto. Pozitiven učinek izhaja iz diverzifikacije trgovinskih tokov.

Globalni indeks konkurenčnosti, ki ga vsako leto izračunava WEF, ocenjuje stanje na različnih področjih, kot so finance, infrastruktura in izobraževalni sistem. Lestvica temelji na ocenah menedžerjev.