znanost 7.10.2019 11:15

Pet zanimivosti o Nobelovi nagradi

Oslo, 7. oktobra - Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Odtlej se je v zvezi z nagrado in njenim ustanoviteljem nabralo kar nekaj zanimivih dejstev. V nadaljevanju jih sledi pet po izboru francoske tiskovne agencije AFP.

Norveška, Oslo.
Center za Nobelovo nagrado za mir v Oslu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Pesnik Alfred Nobel

Alfred Nobel se je v zgodovino zapisal kot izumitelj dinamita. Precej manj je znano, da je bil tudi pesnik ter ljubitelj poezije lorda Byrona in Percyja Byssha Shelleyja. Celo življenje je pisal pesmi, včasih v švedščini, svojem maternem jeziku, večinoma pa v angleščini.

"Nimam niti najmanjšega namena, da bi svoje verze razglasil za poezijo. Pisal sem in pišem samo zato, da ublažim depresijo ali izboljšam svojo angleščino," je nekoč zapisal v pismu svojemu prijatelju.

V letu 1896, ko je umrl, je napisal tragedijo v štirih dejanjih Nemeza. Zanjo je dobil navdih v Shelleyjevi drami Cenci.

Nagrajene družine

Doslej je Nobelove nagrade dobilo tudi šest otrok Nobelovih nagrajencev. Eden, Lawrence Bragg, je leta 1915 osvojil nagrado za fiziko skupaj z očetom Williamom.

Družina Curie je skupaj prejela štiri Nobelove nagrade, peto pa je "pridobila" s poroko. Dve je dobila Marie Curie, ki je doslej edina s tem dosežkom. Nobelovo nagrado za fiziko si je leta 1903 delila s soprogom Pierrom, leta 1911 je prejela še Nobelovo nagrado za kemijo. Njuna najstarejša hči Irena je leta 1935 prejela Nobelovo nagrado za kemijo skupaj s soprogom Pierrom Jolitom. Druga hči Eve, ki se edina v družini ni odločila za kariero v znanosti, se je poročila s Henryjem Richardsonom, ki je leta 1965 prejel Nobelovo nagrado za mir, ko je bil na čelu Sklada ZN za pomoč otrokom (Unicef).

Šved Gunnar Myrdal je bil leta 1974 prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo, osem let kasneje pa je njegova soproga Alva dobila Nobelovo nagrado za mir.

Prejemniki nagrade v odsotnosti

Od začetka podeljevanja nagrad na slovesni podelitvi v Oslu ni moglo sodelovati pet prejemnikov. Vseh pet je dobilo Nobelovo nagrado za mir.

Nemški novinar in pacifist Carl Von Ossietzky je bil leta 1935, ko je bil razglašen za dobitnika, v nacističnem zaporu. V zaporu sta bila v času, ko bi morala dobiti nagrado, še dva prejemnika ugledne nagrade za mir - ruski disident Andrej Saharov leta 1975 in kitajski oporečnik Liu Xiaobo leta 2010.

Nekdanji poljski predsednik Lech Walesa leta 1983 ni prišel po nagrado, ker se je bal, da mu po odhodu iz Poljske ne bodo dovolili vrnitve v domovino. Iz tega razloga v Oslo leta 1991 ni prišla tudi mjanmarska opozicijska voditeljica Aung San Suu Kyi, čeprav so ji zagotovili, da se bo lahko vrnila v Mjanmar.

Zakaj ni Nobelove nagrade za matematiko?

Točen razlog ni znan, v javnosti pa krožijo tri razlage.

Po nekaterih govoricah se Alfred Nobel ni odločil za nagrado za to področje, ker je njegova partnerka imela ljubezensko afero z matematikom Gostom Mittag-Lefflerjem.

Bolj verjetno je sicer, da se mu nagrada za matematiko ni zdela potrebna, ker je leta 1895, ko je pripravljal svojo oporoko, tovrstna nagrada na Švedskem že obstajala.

Druga možna razlaga pa je, da konec 19. stoletja pomen matematike za človeštvo ni bil tako očiten, kot je danes.

Posthumne nagrade

Statut Nobelovega sklada od leta 1974 ne predvideva posmrtnih nagrad. Pred to spremembo sta Nobelovo nagrado posthumno dobila dva človeka.

Prvi je bil leta 1931 Šved Erik Axel Karlfeldt, ki je po smrti dobil nagrado za književnost.

Nekdanji generalni sekretar ZN, Šved Dag Hammarskjold, je leta 1961 umrl v strmoglavljenju letala, Nobelovo nagrado za mir pa je dobil kasneje istega leta.

Leta 2011 je odbor za podelitev Nobelovih nagrad ugledno priznanje za medicino podelilo Kanadčanu Ralphu Steinmanu, ker niso vedeli, da je tri dni prej umrl. Nagrado so priznali.