Moderne tehnologije za delavce pozitivne in negativne hkrati

Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk je na novinarski konferenci po seminarju v Ljubljani uvodoma izpostavila, da hitre tehnološke spremembe radikalno spreminjajo okolje, organizacijo dela, delovni čas, potrebne veščine, delovne razmere in socialni dialog.

Prinašajo tako pozitivne kot negativne posledice, je dejala. Med pozitivnimi je izpostavila razbremenitev delavcev, večjo fleksibilnost, denimo delo od doma, in večjo dodano vrednost, med negativnimi pa tveganja, ki jih predstavlja pomanjkanje vedenja o posledicah sodobnega delovnega okolja na varstvo in zdravje pri delu.

Izsledki projekta Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu kažejo, da bi lahko roboti in umetna inteligenca nadomestili delavce na nevarnih delovnih mestih, zmanjšali njihovo fizično obremenitev ali pomagali pri delu invalidom in starejšim, je navedla izvršna direktorica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Christa Sedlatschek.

Na drugi strani pa delo z roboti od zaposlenih terja nenehno izpopolnjevanje oz. ustrezno usposobljenost. Delavec je izoliran in ima zato lahko psihosocialne posledice, je povedala in opozorila še na možnost določenih nesreč.

Doprinos novih tehnologij sicer vidi tudi v množičnih podatkih. Delovni inšpektorji lahko dandanes pridobivajo informacije, s katerimi lažje spremljajo skladnost delovanja podjetij z zakonodajo, verjame.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je spregovorila o vplivu sodobnih tehnologij na varstvo osebnih podatkov delavcev. Kot je izpostavila, se delodajalci pogosto ne zavedajo, da obdelujejo osebne podatke, da so zbirke osebnih podatkov tudi videonadzorni podatki, biometrija, GPS sledenje, beleženje prihodov in odhodov delavcev s kartico.

V praksi pogosto srečuje tudi primere delodajalcev, ki spremljajo, katere spletne strani obiskujejo zaposleni, pa neustrezno preusmerjanje elektronske pošte. Med drugim beleži primere, ko nekdo zamenja delodajalca ali odide v pokoj, delodajalec pa ohrani njegov e-poštni naslov pri življenju. S tem posega v zasebnost nekdanjega zaposlenega in vseh, ki z njim komunicirajo, je opozorila in dodala, da mora za poseg v zasebnost obstajati resen razlog.

Izzive na tem področju po njenih besedah naslavlja splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), pohvalila pa je tudi slovensko zakonodajo s tega področja.

Nove tehnologije pogosto vzbujajo veliko strahu, da nadrejeni lahko ve vse o delavcu, da je človek nadziran z vseh strani, je opozorila Phoebe V. Moore z Univerze v Leicestru. "Ljudje se začno bati črne škatlice," je posvarila in se zavzela za bolj racionalno obravnavo te tematike.

Moderne tehnologije po njenih besedah prinašajo nove poslovne modele, kot primer je omenila ameriško tehnološko podjetje Uber, ki je marsikje "sesulo" trg taksistov. Novi modeli povzročajo odpor dela družbe, je dejala in ocenila, da so se sindikati že začeli združevati pri spopadanju s tovrstnimi izzivi.

Seminarja o možnostih rabe in zlorabe modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje delavcev in delovnega okolja sta organizirala ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.