krog
Carinski organi EU lani zasegli za 740 milijonov evrov ponaredkov
Bruselj, 19. septembra - Carinski organi EU so lani prestregli ponarejeno in potencialno nevarno blago v vrednosti skoraj 740 milijonov evrov. Število zaseženih pošiljk je s predlanskih 57.433 lani naraslo na 69.354, čeprav se je skupna količina zaseženih izdelkov v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala. Med zaseženimi izdelki so bile lani najpogostejše cigarete.
Carinski organi EU so lani zasegli skoraj 27 milijonov izdelkov, ki so kršili pravice intelektualne lastnine. Slovenski organi so obravnavali 436 primerov in zasegli 722.437 predmetov, medtem ko so leto poprej obravnavali 747 primerov in zasegli 197.011 predmetov, so sporočili iz Evropske komisije.
Glavna kategorija zaseženih izdelkov v EU so bile cigarete, ki so predstavljale 15 odstotkov celotne količine zaseženih izdelkov. Sledile so jim igrače (14 odstotkov), embalažni material (devet odstotkov), etikete, oznake in nalepke (devet odstotkov) ter oblačila (osem odstotkov).
Izdelki za vsakodnevno osebno uporabo v gospodinjstvu, kot so izdelki za nego telesa, zdravila, igrače in električni gospodinjski aparati, so predstavljali skoraj 37 odstotkov skupnega števila zaseženih izdelkov.
Glavna država izvora blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, je bila tudi tokrat Kitajska. Za ponarejene alkoholne pijače je bila glavna Severna Makedonija, za druge pijače, parfume in kozmetiko pa Turčija.
Carinske uprave EU so bile priča velikemu številu ponarejenih ur, prenosnih telefonov in dodatkov, kartuš in tonerjev za tiskalnike, zgoščenk ter etiket, oznak in nalepk iz Hongkonga. Glavna država izvora za računalniško opremo je bila Indija, za cigarete Kambodža, za embalažni material pa Bosna in Hercegovina.
Komisija je leta 2017 sprejela celovit sveženj ukrepov za nadaljnje izboljšanje uporabe in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter učinkovitejši boj proti ponarejanju in piratstvu. Lani pa je pripravila nov carinski akcijski načrt za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2018-2022, ki so ga zdaj potrdile države članice.