Celjski Simbio z novo tehnologijo za več izločenih odpadkov

Vodja investicij v Simbiu Tina Kramer je pojasnila, da so sortirne analize odpadkov v njihovem centru pokazale, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno okoli 20 odstotkov uporabnih frakcij embalaže. Zato so se v Simbiu odločili poiskati rešitev, kako iz celotnega masnega toka izločiti več reciklažnih materialov.

Tako so se odločili za nadgradnjo tehnološkega procesa; tako v objektu mehansko-biološke obdelave kot tudi v objektu sortirnice. V letih 2016 in 2017 je v sklopu prve faze začela poskusno obratovati nova mehanska linija za izločanje odpadne embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov. Ta linija omogoča, da se s pomočjo optičnega sortiranja iz mešanih komunalnih odpadkov izloči okoli 8000 ton embalaže - 20-odstotni delež vstopne količine - ki gre v nadaljnje postopke obdelave, je dejala Kramerjeva.

Sledila je druga faza nadgradnje tehnologije za dodatno izločanje reciklabilnih frakcij. Sortirnica je tako v svoji notranjosti dobila povsem novo podobo. Večji del sortiranja sedaj poteka strojno, ostala je samo še ročna kontrola.

Center za odpadke družbe Simbio po Zidanškovih besedah deluje že deset let in je še vedno edini v Sloveniji s termično obdelavo odpadkov gorljivega dela predhodno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov.

Redno so investirali v posodobitve in nadgradnjo tehnologij, saj so to od njih zahtevale spremembe količin odpadkov, zakonodaja in strukture odpadkov. Količina obdelane embalaže se je namreč v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje več kot podvojila.

"Če smo leta 2010 obdelali 4100 ton embalaže, smo je lani 9100 ton," je dejal Zidanšek. Poudaril je, da je njihov center, v katerem obdelujejo komunalne odpadke za četrtino slovenskih občin, najbolj ekonomsko učinkovit center za odpadke v Sloveniji.

Polna izkoriščenost kapacitet pomeni ugodnejše cene za občine sovlagateljice in posledično za občane, je poudaril. Občine, ki bodo želele svoje odpadke odlagati v njihovem centru, bodo morale Simbiu po njegovih besedah podeliti 20-letno koncesijo za ravnanje z odpadki.

Celjski župan Bojan Šrot ocenjuje, da je omenjeni center vzorčni primer dobre prakse gospodarjenja z odpadki, ki je daleč od aktualnih težav z odpadki in blatom v državi.

"Celje je pravočasno pristopilo k celovitemu in dolgoročnemu reševanju problematike z odpadki ter v Sloveniji kot prvo postavilo objekt za mehansko-biološko obdelavo in toplarno za komunalne odpadke. Pozneje so tudi po Sloveniji začeli rasti centri za mehansko-biološko obdelavo, vendar brez naprav za termično obdelavo," je povedal Šrot.

Po njegovih besedah morajo ti centri zdaj to frakcijo izvažati po izredno visokih cenah na obdelavo v tujino, ki pa jim zadnje čase vse bolj zapira vrata. To trenutno še posebej velja za blato iz čistilnih naprav, za katerega je Madžarska, kamor gre večina slovenskega blata, že napovedala, da ga ne bo več sprejemala.

Zato je savinjska regija po Šrotovih besedah edina regija v Sloveniji, ki nima težav z odpadki, celjska občina pa edina, ki nima in ne bo imela težav z blatom.