znanost 9.9.2019 13:23

Dobitnica letošnje Rizzijeve nagrade znanstvenica Katja Sturm-Schnabl

Celovec, 9. septembra - Znanstvenica, avtorica, publicistka, prevajalka, pedagoginja in aktivistka Katja Sturm-Schnabl je dobitnice letošnje Rizzijeve nagrade, so danes sporočili iz Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, ki bosta nagrado podelili 3. oktobra v deželnem arhivu avstrijske Koroške v Celovcu.

Kot so utemeljili v obrazložitvi, Katja Sturm-Schnabl nagrado prejme za vzorne iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju in za svoje življenjsko delo kot znanstvenica, avtorica, publicistka, prevajalka, pedagoginja in aktivistka ter priča časa.

Katja Sturm - Schnabl se je rodila v slovenski kmečki družini v Svinči vasi pod Štalensko goro. Šestletno so jo aprila 1942 z družino deportirali v nemška taborišča Rehnitz in Eichstätt. Po vrnitvi domov je končala humanistično gimnazijo v Celovcu in na Dunaju zaključila študij slavistike, ruske in južnoslovanske literature, južnoslovanske filologije, umetnostne zgodovine in bizantinistike.

Bila je zaposlena kot znanstvena sodelavka na jezikovnem oddelku Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti, nato pa pri Bizantinski komisiji in končno prevzela leta 1984 mesto univerzitetne učiteljice, lektorice za slovensko literaturo na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju.

Skupaj s sinom Bojanom Ilijo Schnablom je uredila in izdala enciklopedijo slovenske kulturne zgodovine na Koroškem. Napisala je 99 znanstvenih razprav, ki so izšle v slovenščini, francoščini, ruščini, srbohrvaščini, nemščini in ena v japonščini. V tiskanih medijih je objavila 22 razprav.

Iz francoščine, srbohrvaščine in slovenščine je prevedla tri knjige in 128 člankov. Kot znanstvenica je predavala v Parizu, Rimu, Atenah, Moskvi, Ljubljani in Mariboru. Od leta 2006 predava na številnih avstrijskih srednjih šolah, povabljena pa je bila tudi v Pariz in Moskvo. Za trud pri ohranjanju spomina na temna obdobja polpretekle zgodovine je od avstrijske vlade prejela avstrijski zlati znak za zasluge.

Vincenc Rizzi, po katerem nosi ime nagrada, je živel med letoma 1816 in 1856, velja pa za koroškega literarnega bojevnika za svobodo v predmarčni dobi. Širil je liberalne ideje in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburških deželah. "Ne zatirati ga, ampak naučiti se je treba slovenskega jezika," to je bil njegov poziv za ustvarjanje kulture sožitja na avstrijskem Koroškem.