Podjetja 7.9.2019 9:19

Prvi mož Arconta Branko Kurbus po 34 predaja vodenje družbe

Gornja Radgona, 7. septembra - Po več kot 38 letih dela v gornjeradgonskem Arcontu, vodilnem evropskem izdelovalcu bivalnih enot in montažnih objektov, se je upokojil predsednik uprave Branko Kurbus, ki je podjetje vodil kar 34 let. Ob tem pravi, da je prvo mesto v podjetju prepustil z lahkoto.

Gornja Radgona.
Nekdanji predsednik uprave Arconta Branko Kurbus.
Foto: STA
Arhiv STA

Kurbusa je nasledil Miran Fujs, ki dela v Arcontu že več kot 24 let, šest let je bil tudi član uprave, zato je Kurbus prepričan, da je vodstvena ekipa prava ter da se filozofija in vizija uspešnega podjetja ne bosta bistveno spreminjali.

Arcont že leta posluje stabilno in čeprav ima najvišje bonitetne ocene, posojil ne najema. "Normalno je, da nam lastnik vsak ponedeljek plača, kar je prejšnji teden zapadlo, nikoli ne zamuja, mi pa vse plačujemo vnaprej in rekel bi, da so naši odnosi na neki način skoraj idealni," je za STA povedal Kurbus.

Vendar pa po njegovih besedah ne smeš niti za trenutek zaspati, če hočeš biti v branži vodilen, stalno moraš vlagati v razvoj, produktivnost, tehnologijo, tehnološke procese, ker se zabojnika oziroma bivalne enote kot izdelka ne da zaščititi, to je mednarodna transportna mera in kopirajo jih povsod.

V Evropi je po Kurbusu kakšnih 15 do 20 izdelovalcev, ki izdelujejo njihovo popolno kopijo, tako da včasih na dvorišču kakšne tovarne tudi z dveh metrov sam ne loči, ali je izdelek njihov, ali pa iz Hrvaške, Češke ali Slovaške.

"Nekoč smo za izdelavo enega porabili 450 ur, potem prišli na 120 in na 60 ur ter verjeli, da hitreje ne gre. Danes smo pri 37 urah in še bomo nižali. Če želi biti Slovenija konkurenčna vzhodnoevropskim državam, mora imeti boljšo tehnologijo, saj je tam delovna sila dražja. Le tako smo konkurenčni in dejansko največji izdelovalec v Evropi," pojasnjuje Kurbus.

Na vprašanje, ali je bil prevzem Arconta s strani poslovnega partnerja Containexa iz Avstrije, pri čemer je Arcont ohranil strateški položaj znotraj koncerna Walter Group kot kompetenčni center za razvoj izdelka in delovnih procesov, Kurbus odgovarja, da je bila to ena zelo dobrih odločitev.

Zlasti če gledamo na to iz slovenske zgodovine privatizacije, dodaja Kurbus, saj smo dobili smo lastnika, ki je v tem biznisu in je prodajalec kontejnerjev, torej nas ni imel interesa izsiljevati, vleči denar, ampak je želel imeti kakovosten izdelek in zanesljivega dobavitelja. Ta lastnik je leta 1991, teden po vojni za Slovenijo, na sestanku na Dunaju spraševal, ali je še varno delati v Sloveniji.

"Ko je videl to energijo podjetja, ki sem mu jo predstavil, še danes vem, kako je rekel: Veste v našem koncernu odloča en glas in direktor Kurbus me je prepričal, da delamo naprej," se spominja Kurbus.

Leta 2000 je postal večinski lastnik in je to, kar si lahko želiš od lastnika, da ti zagotavlja denar, razvoj in prodajo izdelka. In na neki način smo imeli celo srečo, ker bi nas lahko kakšen slovenski tajkun ali kateri drugi oligarh ali pa garažna firma iz Nemčije kupila in bi bil razvoj povsem drugačen, je nadaljeval Kurbus.

Na vprašanje, kako zdaj gleda na 34 let vodenja podjetja, saj "takih danes ne delajo več", pa pravi, da so ga res zelo mladega, pri 29 letih, postavili za direktorja, potem ko je bil štipendist Avtoradgone. "Ali je bil to pošten namen ali ne, lahko le ugibamo, mislim pa, da mlajši od 30 let težko dobro pelješ podjetje. A delal sem z dobro ekipo, bil tudi pogumen, da sem manj uspešne zamenjal z bolj uspešnimi, predvsem pa poskušal s pošteno kmečko logiko vodenja. No, mandat mi je zdaj potekel, nisem ga želel podaljšati," je dodal Kurbus.