Kranjska Gora ob turistični rasti z vrsto novosti in načrtov

Kot je za STA povedal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber, se že zadnja štiri leta srečujejo s precejšnjo rastjo obiska in nočitev. Tudi letos kljub napovedim o ohlajanju gospodarske rasti še naprej beležijo rast, ki je v prvih petih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala pet odstotkov. Poleti pa so bile kapacitete tudi že prejšnja leta praktično v celoti zasedene, zato nadaljnja velika rast ni mogoča, kaže pa da bo tudi letošnja sezona rekordna.

Kapacitet imajo v kranjskogorski občini z več kot 6000 turističnimi posteljami po Vebrovem mnenju povsem zadosti. Kot je ocenil, je to maksimalna številka, ki jo lahko prodajajo preko celega leta. Ni namreč težava zapolniti zmogljivosti v višku sezone, ampak preko celega leta doseči rentabilno 65-odstotno zasedenost oziroma 35-odstotno za tiste, ki jim je sobodajalstvo le dodatna dejavnost. Kot je dejal Veber, so po 20 letih zdaj vendarle na pragu rentabilnosti.

Zadnji dve leti se intenzivno ukvarjajo s promocijo Kranjske Gore kot celoletne turistične destinacije. V ta namen pripravljajo vrsto prireditev, ki jih tudi ta september ne bo manjkalo. Letošnja novost bo gorski tek, na katerega je že prijavljenih več kot 1000 tekmovalcev. Tako se bo poletna sezona potegnila tudi v jesen, Kranjska Gora pa ne bo odvisna le od dnevnih obiskovalcev, ki prihajajo ob lepih vikendih.

V Zgornjesavski dolini je letošnje poletje sicer obiskovalce pričakalo kar nekaj novosti. Tako je po obnovi dlje časa propadajočega objekta v polnosti zaživelo območje jezera Jasna, v Gozd Martuljku so odprli novo ferato, v Kranjski Gori pa so razširili igrišče za golf. Pred kratkim je novi lastnik porušil propadajočo nekdanjo depandanso hotela Špik ob državni cesti v Gozd Martuljku, Slovenske železnice pa so prenovile Železničarski dom.

"Ostajata še dva grda račka, in sicer penzion Borka in Hotel Razor, Erika pa je speča Trnuljčica," je ocenil Veber, ki si želi, da bi tudi te lokacije ponovno zaživele. "Znova se borimo za infrastrukturo, ki je tu pred 20 ali 30 leti že bila, a se je zaradi neprimernega upravljanja destinacije opuščala, Kranjska Gora pa je zaradi tega zamirala," je spomnil Veber.

Ključni projekt, ki čaka Kranjsko Goro, bo gondola na Vitranc. Projekt je trenutno na predzadnji točki, kar se tiče pridobivanja gradbenega dovoljenja, in sicer čaka še na soglasje Zavoda RS za varstvo narave. Veber je prepričan, da se bodo stvari odvile v pravo smer, saj je analiza pokazala, da je sobivanje gondole in divjega petelina ob upoštevanju nekaterih omilitvenih ukrepov mogoče.

Zato naj bi pripravili omilitvene ukrepe za ohranitev rastišč divjega petelina za čas pred začetkom gradnje, za čas same gradnje in pa za obdobje po začetku obratovanja gondole. Veber meni, da tako okoljevarstveniki kot turistični delavci in lokalna skupnost govorijo isti jezik, uskladiti je treba le še detajle.

Kot je dejal Veber, se strinjajo, da bo nova gondola bistveno primernejša za okolje od dosedanjega objekta. Pokazalo se je tudi, da so kljub porastu števila pohodnikov rastišča divjega petelina na Ciprniku stabilna. " Seveda si nihče ne želi delati proti naravi. Turizem je v Kranjski Gori 115 let in se je začel razvijati prav zaradi narave, zato smo zadnji, ki bi naredili kaj proti temu," je poudaril.

Prepričan je, da bi bila gondola na Vitranc za turizem zelo pomembna, saj imajo tudi drugi turistični kraji po svetu najvišjo točko obljudeno, gondole pa že same po sebi postajajo atrakcije. Osem milijonov evrov vreden projekt je poleg tega načrtovan tako, da gondola ne bi predstavljala rane v okolju, ampak bi bila privlačen infrastrukturni objekt.