#družba 25.8.2019 14:52

Pametno kmetijstvo je tu, uporabljajmo ga, svetujejo na Agri

Gornja Radgona, 25. avgusta - Na slovenskih njivah že škropijo roboti, nadzorujejo jih letalniki, traktorji pa vozijo, kot jih usmerjajo navigacijski sistemi. In to je nujna prihodnost, ki pomeni tudi lažjo, cenejšo in boljšo pridelavo, so ugotavljali na posvetu na sejmu Agra v Gornji Radgoni.

Gornja Radgona.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra.
Foto: Marjan Maučec/STA

Gornja Radgona.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra.
Foto: Marjan Maučec/STA

Gornja Radgona.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra.
Foto: Marjan Maučec/STA

Gornja Radgona.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra.
Foto: Marjan Maučec/STA

Gornja Radgona.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra.
Foto: Marjan Maučec/STA

Posvet z naslovom od preciznega k pametnemu kmetijstvu, kar je tudi ena od glavnih tem letošnje Agre, sta organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in katedra za biosistemsko inženirstvo mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Ob tem so tudi predstavili uporabo nekaterih sodobnih tehnologij.

Proces digitalizacije sicer traja nekaj časa, tehnologijo so začeli uporabljati na večjih površinah, bodisi posestva bodisi posamezniki, Miran Lakota s katedre za biosistemsko inženirstvo pa bo tem poudarja, da je pomembno to, kar imamo tukaj.

Danes imamo v poljedelstvu naprave za uravnavanje gibanja stroja, v Sloveniji imamo v ta namen celo dve omrežji, in čudovito pripravljeno infrastrukturo, tako da je nove tehnologije mogoče uvesti z majhnimi stroški.

Nadgradnja namreč stane med 10.000 do 15.000 evri, kar pri sodobnih traktorjih ni več posebno kakšen dodatek k ceni. V državi imamo ta hip okoli 30 traktorjev, ki uporabljajo sistem za uravnavanje, najdlje pa so razviti molzni roboti, ki jih tudi že uporabljajo. Pri trajnih nasadih razvijajo sisteme avtonomne navigacije robotov, ki bodo škropili brez človeške posadke.

Uspešni so bili tudi letošnji poskusi z letalniki, s katerimi so pokazali, kje v Sloveniji jih je mogoče uporabiti, imamo pa tudi servis, ki svetuje uporabniku.

Ker so površine v Sloveniji majhne in razdrobljene, je v takih razmerah treba vse postopke opraviti še bolj skrbno, da je poslovni rezultat pozitiven in omogoča preživetje ter hkrati zagotavlja določeno stopnjo samooskrbe s hrano.

"Orodja, ki smo jih predstavili, dokazano prispevajo k temu," je zatrdil Lakota, Sergej Kranjc iz podjetja Termodron pa je praktično prikazal koristi letalnikov, s katerimi je mogoče prihraniti stroške in hitreje odkrivati na primer bolezni in škodljivce.

Uvedba sodobnih tehnologij je primerna tudi za male kmete, saj jim omogočajo večji donos, manj uporabe materiala, boljše dokumentiranje in manjše obremenjevanje okolja, priporočljivo pa je, da se pri tem povežejo.

"Bil sem fasciniran, da s temi tehnologijami nekatere kmetije že živijo, in to je pravi korak v smer digitalizacije, optimizacije in vseh novih tehnologij, ki so na razpolago, najbolj ključen pri tem pa je paket: ob pravem času pravi ljudje, s pravimi idejami in rešitvami in seveda s pravo tehnologijo," pa je bil ob tem jasen predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan. Ob tem upa, da bodo novosti sprejeli tudi starejši in si tako olajšali delo ter prihranili.

Kot je pokazal posvet, je sicer od posameznika odvisno, kdaj in v kolikšni meri se bo odločil za uporabo sodobnih tehnologij. A tisti z izkušnjami pravijo, da se je preprosto "treba vreči v vodo in zaplavati". Sami so namreč zadovoljni z odločitvijo zaradi ugodnih poslovnih rezultatov, predvsem pa zaradi prihrankov.