Podjetja 13.8.2019 16:33

Ob polletju bistveno več tujih naložb kot lani

Ljubljana, 13. avgusta - Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se v polletju povečale za 614,4 milijona evrov, medtem ko je prirast v enakem obdobju lani dosegel 242 milijonov evrov, kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije. V 12 mesecih do konca junija je priliv tujih naložb dosegel 1,4 milijarde evrov, ob enakem času lani pa je bila številka 721,1 milijona evrov.

Podatki iz junijskega poročila Banke Slovenije o ekonomskih odnosih s tujino tako kažejo na uspešno leto s stališča tujih naložb. V celotnem letu 2018 je priliv tujih neposrednih investicij namreč dosegel nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov. V Banki Slovenje izpostavljajo, da je bilo v tem obdobju nekaj večjih prevzemov v zavarovalniški in nefinančni dejavnosti. Med temi so bolj odmevnimi npr. Generalijev prevzem zavarovalnice Adriatic Slovenica, Hisensov prevzem Gorenja in prevzem Perutnine Ptuj, ki jo je kupila ukrajinska MHP.

Manj spodbudni so podatki o domačih neposrednih naložbah v tujini. V šestih mesecih so te dosegle 52,6 milijona evrov, medtem ko so bile v enakem obdobju lani pri 159,9 milijona evrov. V 12 mesecih do konca junija se je številka ustavila pri 117,8 milijona evrov, ob enakem času lani pa pri 130,3 milijona evrov. V celotnem letu 2018 je številka dosegla 63,3 milijona evrov.

Skupno gledano je tako Slovenija na postavki neposrednih naložb na kapitalskem in finančnem računu v 12 mesecih do konca junija zabeležila priliv v višini 1,2 milijarde evrov. Ob enakem času lani je bila številka pri 590,8 milijona evrov, v celotnem 2018 pa 1,1 milijarde evrov.

Bruto dolg do tujine je ob polletju dosegel 43,6 milijarde evrov, kar je nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov več kot ob koncu leta 2018 in okoli 700 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Bruto terjatve do tujine so medtem junija dosegle 41 milijard evrov, kar je 4,3 milijarde evrov več kot pred enim letom.

Neto zunanji dolg, torej obveznosti minus terjatve, se je junija tako ustavil pri 2,6 milijarde evrov in se je glede na leto prej znižal za 3,5 milijarde evrov. Junija je bila do tujine neto zadolžena le država, vsi ostali sektorji pa so bili neto upniki tujine.

Na tekočem računu plačilne bilance je medtem presežek blagovne menjave v prvem polletju dosegel 601 milijon evrov in bil za 154 milijonov evrov nižji kot v enakem obdobju lani. Izvoz se je medletno povečal za 9,9 odstotka na skoraj 17 milijard evrov, uvoz pa za 11,4 odstotka na 16,4 milijarde evrov.

Izvoz v članice EU je v prvem polletju predstavljal 75,8 odstotka celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 6,9 odstotka oz. 837 milijonov evrov. Kljub umirjanju največjega evropskega gospodarstva se je najbolj povečal izvoz v Nemčijo, sledila je Hrvaška. Skupaj sta ti državi po navedbah Banke Slovenije prispevali 54-odstotni delež povečanja izvoza v EU.

Izvoz v nečlanice EU iz sporazuma Efta, med katerimi je glavna Švica, je poskočil za 166 odstotkov na 963,2 milijona evrov, izvoz v države nekdanje Jugoslavije zunaj EU in Rusijo pa je poskočil za 9,8 odstotka na 1,8 milijarde evrov. Izvoz v ZDA je šel navzgor za 10,4 odstotka na 306,9 milijona evrov.

Uvoz iz članic EU je medtem predstavljal 74,5 odstotka celotnega uvoza in se je glede na predhodno leto povečal za 4,4 odstotka oz. 512 milijonov evrov. Po podatkih Banke Slovenije je najbolj izstopalo povečanje uvoza iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, ki so skupaj zalegle za 48-odstotni delež povečanja uvoza iz EU.

Uvoz iz nečlanic EU iz sporazuma Efta je poskočil za 322 odstotkov na 1,1 milijarde evrov, uvoz iz držav nekdanje Jugoslavije zunaj unije in Rusije pa za 28,5 odstotka na 1,4 milijarde evrov.

Presežek storitvene menjave je v prvih šestih mesecih leta dosegel 1,3 milijarde evrov, kar je za 170 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je najbolj povečal presežek gradbenih storitev, najvišji saldo pa so v prvem polletju dosegle transportne storitve s 690 milijoni evrov. Sledil je saldo potovanj, torej turizma, s 569 milijoni evrov presežka.

Izvoz vseh storitev se je v prvih šestih mesecih leta 2019 glede na enako obdobje leta 2018 povečal za 8,9 odstotka na 3,9 milijarde evrov, uvoz pa za 6,2 odstotka na 5,4 milijarde evrov.