Slovenija 13.7.2019 8:15

Cantarutti: Pozitiven investicijski cikel še traja

pogovarjal se je Jernej Šmajdek

Ljubljana, 13. julija - Pozitiven investicijski cikel še traja, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa imajo trenutno sedem vlog za investicijske spodbude, še nekaj pa jih pričakujejo, je za STA povedal državni sekretar na ministrstvu Aleš Cantarutti. Vrednost želja za državne spodbude za domače in tuje naložbe ocenjuje na vsaj 30 milijonov evrov.

Ljubljana.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Trenutno so tako v obravnavi tri vloge po starem sistemu, ko so bile podpore na voljo le za tuje neposredne investicije, in štiri po novem zakonu o spodbujanju investicij, ki izenačuje domače in tuje vlagatelje in se je začel uporabljati z lanskim julijem.

"To je dobro in kaže na to, da pozitiven investicijski cikel še traja," je ugotovil Cantarutti. Med omenjenimi investicijami jih je največ s področja lesnopredelovalne industrije, ostale pa npr. iz avtomobilske, kemijske in kovinskopredelovalne industrije. Med vlogami po novem zakonu prevladujejo domača podjetja.

Največja trenutna vloga po novem zakonu je tista novomeške družbe TPV, ki bo zaradi novih poslov za največje svetovne proizvajalce avtomobilov v občini Brežice širila proizvodne zmogljivosti in za ta namen vložila skoraj 80 milijonov evrov. Cantaruttija veseli, da gre pri največjem trenutnem investicijskem projektu na seznamu za podporo za slovensko podjetje in znanje.

Med tremi investicijami, kjer so vlagatelji vlogo za podporo vložili še po starem sistemu, je omenil načrtovano naložbo škotske družbe BSW Timber v veliko žago na Gomilskem, kjer pa mora braslovška občina najprej spremeniti občinski prostorski načrt.

Podjetje v turški lasti Yildiz Entegre Adria je medtem vlogo vložilo za projekt posodobitve propadle tovarne ivernih plošč v Otiškem Vrhu na Koroškem. To so morali Turki vmes dopolniti, na ministrstvu pa so jim dali dodaten čas. Kot je povedal Cantarutti, so načrte nekoliko zavrle zaostrene gospodarske razmere v Turčiji, a zdaj gredo stvari vendarle naprej in računa, da se bo do konca leta glede te vloge nekaj zgodilo.

Po novem zakonu na ministrstvu pričakujejo tudi vlogo kitajskega Hisensa, lastnika Gorenja, za investicijo v novo tovarno televizijskih sprejemnikov v Velenju. Ker so v Hisensu že izvedli nekatera prva pripravljalna dela, Cantarutti ocenjuje, da bo šla investicija hitro naprej.

Poleg zakona o spodbujanju investicij ima ministrstvo možnost spodbujanja investicij še po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Znotraj tega okvira je država lani sklenila podpreti štiri domače naložbe.

Podporo je tako odobrila za investicijo družbe Kovis Livarna, ki je del brežiške skupine Kovis, v posodobitev livarne v Štorah, za gradnjo skladiščno-razvojnega centra murskosoboškega Medicopa, ki bo po Cantaruttijevih besedah uradno odprt konec prihodnjega meseca, in za projekt novega logističnega objekta družbe Ocean Orchids iz Dobrovnika.

Pri tem projektu, kjer gre za sodelovanje s švedskim pohištvenim velikanom Ikea, je zaradi administrativnih zapletov pri pridobivanju dovoljenj prišlo do zamud, zaradi česar so v družbi državo prosili za podaljšanje vloge. Na ministrstvu so to odobrili in Cantarutti ocenjuje, da se pri projektu zdaj zadeve le premikajo.

Odobreno podporo je medtem izgubil moravški Termit. Ta se je namreč odločil, da nove jedrarne ne bo gradil v Zagorju, torej na zasavskem problemskem območju, ampak nekje v okolici Maribora.

Poleg teh investicij se po Cantaruttijevih besedah pojavlja tudi dodatni interes iz Slovenije in tujine. Med drugim je omenil interes za naložbo v gradnjo obrata za proizvodnjo biorazgradljivih vrečk, investicijo v novo tovarno v Hrastniku že nekaj časa napoveduje Steklarna Hrastnik, širitev napoveduje tudi švicarski Lonstroff in japonske skupine Sumitomo, ki v Logatcu dokončuje tovarno medicinskih elastomerov, prav tako se nakazujejo dodatne večje naložbe v lesnopredelovalni industriji in logistiki.

Na ministrstvu se ukvarjajo tudi s pripravami na dodatno naložbo japonske Yaskawe v Kočevju. Že lani je namreč japonska družba podpisala pismo o nameri za gradnjo obrata za proizvodnjo elektromotorjev in elektronskih komponent poleg že odprte tovarne robotov. Po Cantaruttijevih besedah država občini poskuša maksimalno pomagati pri ureditvi poslovne cone na tistem območju, ki jo bodo lahko uporabila tudi druga podjetja.

Cantaruttija vsi ti načrti veselijo, saj kažejo na to, da je sistem spodbujanja investicij utečen in da država gre nasproti vlagateljem. Na kratek rok je želja podjetij za podporo po oceni državnega sekretarja vsaj za 30 milijonov evrov.

V proračunu za 2020 je predvidenih 10 milijonov evrov sredstev za podpore po zakonu za spodbujanje investicij, poleg tega pa so tu še sredstva po zakonu za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, v sodelovanju z okoljskim ministrstvom pa bo mogoče nekatere okoljsko usmerjene naložbe podpreti tudi iz sredstev podnebnega sklada.

Letos se medtem izteka izvajanje zakona o razvojni podpori pomurski regiji, v okviru katere je bilo do lani izplačanih 30,7 milijona evrov za različna področja. Državni sekretar obžaluje, da se zgodba s soboškim podjetjem Arum na območju nekdanje Mure ni izšla, je pa država pripravljena priti nasproti, če bi na pogorišču Mure nastala še četrta zgodba. Cantarutti priložnost vidi npr. v bolj specializirani nišni proizvodnji v tekstilnem sektorju.

Cantarutti ocenjuje, da imamo zdaj v Sloveniji dovolj zemljišč za investicije, a v primeru resnično velikih naložb bi se še vedno pojavil izziv. Prav tako je razmeroma dobro urejeno finančno spodbujanje investicij, nekaj potenciala pa kljub pritožbam o pomanjkanju kvalificirane delovne sile vidi tudi še pri kadrih.

Manjka pa včasih še nekaj hitrosti in okretnosti pri administrativnih postopkih, saj se razmere na globalnem trgu zelo hitro spreminjajo. Tako si na ministrstvu prizadevajo, da bi Agencija RS za okolje (Arso) dobila dodatne zaposlene za področje okoljevarstvenih soglasij. Število zaposlenih na Arsu je na tem področju enako kot v času začetka gospodarske krize, ko skoraj ni bilo interesa za naložbe, danes pa je naenkrat v obravnavi za več deset vlog.

V zadnjih letih se je na gospodarskem ministrstvu za večje naložbe oblikovala ekipa ljudi, ki v okviru zakonskih možnosti usklajuje in pospešuje postopke. Za manjše naložbe je medtem še vedno zadolžena agencija Spirit Slovenija, ki skrbi tudi za Slovenske poslovne točke. Te zagotavljajo enotne podporne storitve države za poslovne subjekte. Cantaruttija veseli, da je že kar nekaj pozitivnih povratnih informacij glede njihovega delovanja.