znanost 10.7.2019 7:30

Trem slovenskim raziskovalkam financiranje iz sistema COST

Ljubljana, 10. julija - Tri slovenske raziskovalke so letos pridobile sredstva iz medvladnega okvira za sodelovanje raziskovalnih organizacij iz različnih evropskih držav na področju znanosti in tehnologije COST. To so Marjeta Kramar Fijavž za akcijo na področju matematike, Ana Rotter na področju biotehnologije ter Živa Fišer Pečnikar na področju varstvene biologije.

Ljubljana.
Mikroskop, raziskave, preiskave.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot so zapisale raziskovalke, omenjeni mehanizem deluje od 70. let prejšnjega stoletja in omogoča raziskovalcem, industriji in zakonodajalcem medsebojno mreženje, izmenjavo perspektivnih kadrov ter pisanje znanstvenih objav na področjih, ki so najbolj aktualna.

"Najpomembnejše pa je, da je vodenje takšnih akcij čast in odgovornost, saj omogočajo preboj novih znanstvenih idej, spreminjanje zakonodaje, vplivanje na financerje znanosti in dvig statusa odličnosti sodelujočih partnerjev in partneric," so zapisale.

V zadnjih letih je Slovenija uspešno prijavila in vodila samo dve akciji, zato so bili tokrat prijetno presenečeni, da so na razpisu v letu 2018 sredstva pridobile kar tri slovenske znanstvenice. Posebnost ocenjevanja odličnosti prijav je ta, da identiteta prijaviteljev (kakor tudi njihovih pripadajočih držav in organizacij) ni znana, zato so odobrene samo najboljše ideje.

Uspeh Slovenije pri tokratnih prijavah je še toliko bolj pomemben, saj so vse prijaviteljice, ki bodo vodile omenjene akcije, pripadnice mlajše oziroma srednje generacije raziskovalk.

Marjeta Kramar Fijavž je matemaričarka, zaposlena na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter dopolnilno na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Z razvojem matematičnih modelov za medsebojno dinamiko v omrežjih želi združiti vodilne skupine v Evropi, ki se ukvarjajo z analiziranjem matematičnih modelov za različne dinamične sisteme na omrežjih.

Dinamični sistemi se uporabljajo za opis mnogih pojavov v fiziki, biologiji, kemiji, financah ali celo v sociologiji. Pogosto je obravnavan sistem zelo kompleksen, sestavljen iz mnogih enostavnejših podsistemov, ki se medsebojno povezujejo v omrežno strukturo. Pri tem na dinamiko celotnega sistema ključno vplivajo različne interakcije med posameznimi podsistemi. Takšni sistemi so povsod okoli nas, od klasičnih električnih omrežij, vodovodov, plinovodov, cestnih in železniških omrežij do ožilja, nevronskih mrež ali celo ne-fizičnih omrežij, kot so različna socialna omrežja.

Ana Rotter je mikrobiologinja z doktoratom iz statistike, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za biologijo na oddelku Morska biološka postaja. V sklopu akcije z naslovom Evropska transdisciplinarna mreža za morsko biotehnologijo bo združila raziskovalce bioloških, kemijskih in ostalih naravoslovnih ved, ki delujejo na tej aktualni tematiki morske biotehnologije.

Akcija pa ima namen vključiti tudi strokovnjake z gospodarstva, prava, ekonomskih ved in etike. Pomemben poudarek bo tudi na komuniciranju z javnostjo, saj trajnostni razvoj ni mogoč brez izobraževanja o tem, kaj nam naša okolice ponuja in kako jo lahko na okolju prijazen način kar najbolje izkoristimo.

Živa Fišer Pečnikar pa je zaposlena na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem kot predavateljica in raziskovalka. Deluje predvsem na področju varovanja ogroženih rastlinskih vrst. Skupaj s sodelavci Oddelka za biodiverziteto je prijavila projekt z naslovom Celostni pristop k varovanju evropskih ogroženih rastlinskih vrst za 21. stoletje.

Projekt, ki se mu je pridružilo 29 evropskih držav, želi izboljšati varovanje ogroženih rastlin preko vzpostavitvitve mreže raziskovalcev in drugih zainteresiranih deležnikov, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki ohranjanja rastlin, od taksonomije, ekologije, varstvene genetike, varstvene fiziologije in reproduktivne biologije do upravljalcev na terenu.